22. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. st. in B. B. ml. iz Ž., ki ju zastopa Odvetniška družba C., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 4. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 22/2004 z dne 6. 10. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor. To je zavrnilo pritožbo zoper odločitev urbanističnega inšpektorja o odstranitvi objektov v gradnji, to je prizidka k hlevu in koritastega silosa. Vrhovno sodišče je menilo, da gre v tej zadevi za izrek urbanističnega ukrepa po prvem odstavku 74. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju ZUN). Presodilo je, da ni sporno, da pritožnika pred začetkom gradnje nista pridobila ustreznega upravnega dovoljenja. Po njegovem stališču je urbanistični inšpektor v obrazložitvi odločbe že pojasnil, da bi morala pritožnika za sporno gradnjo imeti lokacijsko dovoljenje, ki pravno učinkuje, ko postane pravnomočno. Pojasnilo je tudi, da izdaja ustreznega upravnega dovoljenja ni v njegovi pristojnosti, temveč je v pristojnosti drugega upravnega organa.

2.Pritožnika se z odločitvijo Vrhovnega sodišča ne strinjata. Menita, da krši 22. člen Ustave. Vrhovno sodišče naj bi pri odločanju spregledalo 200. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZGO-1) po katerem se inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah ZUN. Menita namreč, da je bil ZUN na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-227/2000 z dne 14. 2. 2002 (Uradni list RS, št. 23/02 in OdlUS XI, 23) dne 17. 3. 2003 razveljavljen. Vrhovno sodišče naj bi v zadevi št. II Ips 235/2001 z dne 5. 12. 2001 že odločilo, da mora pritožbeno sodišče na podlagi 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) po uradni dolžnosti upoštevati odločbo Ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe, čeprav je odločitev Ustavnega sodišča začela učinkovati šele po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. V obravnavanem primeru naj bi šlo za podobno in primerljivo pravno razmerje, saj naj v času razveljavitve ZUN o njuni zadevi še ne bi bilo pravnomočno odločeno.

3.Očitek pritožnikov, da Vrhovno sodišče pri odločanju ni upoštevalo 200. člena ZGO-1 oziroma odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-227/2000 in v zvezi s tem svoje sodbe št. II Ips 235/2001 z dne 5. 12. 2001, lahko Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo obravnava zgolj kot očitek o tem, da je sodišče neobrazloženo odstopilo od enotne sodne prakse, kar bi lahko pomenilo kršitev 22. člena Ustave. Vendar so z vidika enakega obravnavanja v tej zadevi pomembne le odločitve sodišč v primerih, ki so enaki pritožnikovima v dejanskih in pravnih okoliščinah, bistvenih za odločitev. Vendar ta odločitev Vrhovnega sodišča, na katero se sklicujeta pritožnika, ni v bistvenih okoliščinah niti podobna primeru pritožnikov niti ne obravnava enakega pravnega vprašanja. Zmotno je namreč stališče pritožnikov, da so določbe ZUN na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-227/2000 razveljavljene. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-150/04 z dne 1. 12. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05) že presodilo, da njegova odločitev o razveljavitvi ZUN, na katero se sklicujeta pritožnika, ni začela učinkovati, ker je pred potekom odložnega roka zakonodajalec sprejel novo zakonsko ureditev. V zvezi z gradnjami, ki so bile nezakonite le po ZUN in po ZGO-1 niso več nezakonite, je Ustavno sodišče ocenilo tudi, da zakonodajalec ni imel razumnega razloga za to, da je inšpekcijski organ v 200. členu ZGO-1 napotil, da v zvezi z njimi nadaljuje in konča inšpekcijske postopke po ZUN, zato je v tem delu citirano določbo ZGO-1 razveljavilo. Vendar v obravnavanem primeru za takšno gradnjo ne gre.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan