Jedro

V sklepu o ugoditvi tožbenemu zahtevku v motenjski pravdi mora sodišče ugotoviti in v obrazložitvi sklepa navesti razloge o odločilnih dejstvih (zlasti o obstoju posesti in o motenju ali odvzemu posesti).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec motil tožnika v njegovi zadnji mirni posesti služnostne pravice vožnje in hoje po parceli št. 1500/38 k.o. C. s tem, da je na navedeni parceli dne 8.6.1993 prekopal jarek in s tem preprečil tožniku vožnjo in hojo po navedeni parceli za potrebe njegove parcele št. 1500/26 k.o. C. Zato je tožencu naložilo, da je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje in jarek zasuti, sicer bo to na njegove stroške lahko storil tožnik; poleg tega pa se mora v bodoče vzdržati takih in podobnih dejanj. V zvezi s pravdnimi stroški je odločilo, da mora tožniku povrniti 19.265,00 tolarjev.

Proti temu sklepu se je pritožil toženec, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge po določilu 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), in predlaga razveljavitev oz. spremembo izpodbijanega sklepa. Bistveno kršitev postopka vidi v dejstvu, da sodišče ni zavzelo stališča o tem, ali je bila posest poti (hoje in vožnje) mirna ali ne, saj je sprejelo toženčevo trditev, da sta se s tožnikom vsakokrat spričkala, če je hotel iti ali peljati po sporni poti. Prav tako ni obrazložena vzročna zveza med 0,45 m2 izkopanim jarkom na parceli št. 1500/38 in preprečitvijo hoje in vožnje.

Podatkov o širini in globini jarka ni, sodišče pa se tudi ni prepričalo, če je s tem res preprečena hoja in vožnja. Tožnik namreč še vedno veselo hodi in se vozi kljub toženčevemu nasprotovanju. V navedenem obsegu je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, sodišče odnosov med pravdnima strankama ni uredilo ter je kršilo materialni zakon.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo vsebino 441. člena ZPP, vendar v konkretnem primeru ni ugotovilo elementov tega določila. V zvezi z zadnjim posestnim stanjem ni upoštevalo, da ima po določilu 70. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (z besedo: ZTLR) posest vsak, kdor ima dejansko oblast nad stvarjo in da mora biti navzven nedvoumno izkazana. Posestnik mora biti v nekem trajnejšem prostorskem razmerju do stvari s tem, da stvar rabi in uživa in to v soglasju s prejšnjim posestnikom stvari. V danem primeru sodišče prve stopnje dejanske posesti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo, nasprotno: navedlo je celo toženčevo izpovedbo, da sta se brata vedno sprla zaradi tožnikovih voženj.

Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da kljub toženčevemu priznanju, da je izkopal jarek, sodišče ni ugotovilo, ali tisti del jarka, ki leži na parceli št. 1500/38 k.o. C. (in je predmet tožbenega zahtevka) tožniku res preprečuje vožnjo in hojo po navedeni parceli za potrebe parcele št. 1500/26 k.o. C. Končno sodišče druge stopnje ugotavlja, da je po določilu 2. člena ZPP sodišče res vezano na tožbeni zahtevek, toda če ta ni ustrezen, sodišče ne sme nekritično prevzemati sodb o določenih pravnih institutih kot npr. o motitvi "služnostne pravice hoje in vožnje po parceli 1500/38", če ta pravica ni nesporno ugotovljena in ni jasno, ali sta parceli št. 1500/38 k.o. C. res toženčeva in parcela št. 1500/26 k.o. C. res tožnikova.

Ker torej izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter obstoji nasprotje med tem, kar se navaja v izreku in razlogih sklepa ter vsebino zapisnikov in listin (mnenje izvedenca V. P., ing.

geodezije), izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti (13.točka 354. člena ZPP). Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in po določilu 369. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem dokaznem postopku ponovno zasliši pravdni stranki in po potrebi ponovi ogled na kraju samem ter tako ugotovi tisto dejansko stanje, ki je potrebno za ugotovitev, ali obstojijo bistveni elementi, ki jih mora tožnik dokazati v motenjski pravdi.

Določila ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 in RS št. 55/92) in ZTLR (Ur.l. SFRJ št. 6/80 - 36/90 in RS št. 4/91) so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).