Jedro

Med strankama ni sporno, da tožnik ni pravočasno oddal letnih poročil za leti 2018 in 2019. Oddal ju ni niti v pritožbenem roku zoper izpodbijani sklep AJPES. Zamuda zakonskega materialnega roka za stranko pomeni, da s prvim dnem zamude za oddajo letnega poročila nastopijo posledice neizpolnitve zakonskih obveznosti, v konkretnem primeru ugotovitev razloga za izbris iz poslovnega registra.

Ureditev, po kateri se podjetnik izbriše iz poslovnega registra, če v dveh zaporednih letih ne odda poslovnega poročila je bila v ZGD-1 vnesena že takoj ob sprejemu tega zakona (2006) in torej ne gre za morebitno novo odločbo. Poleg tega je izbrisni razlog vezan na obdobje dveh zaporednih let, kar pomeni, da zgolj enkratna zamuda še ne privede do izbrisnega razloga.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) je na podlagi evidence o predloženih letnih poročilih, s sklepom št. 316-02-01654-2020/2 z dne 13. 7. 2020 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) ugotovila obstoj razloga za izbris tožnika kot samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije po uradni dolžnosti. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da tožnik ni oddal letnega poročila za leti 2018 in 2019, kar predstavlja izbrisni razlog iz 2. točke tretjega odstavka 75. člena takrat veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

2.Tožnik se je zoper prvostopenjski sklep pritožil. V pritožbenih razlogih je navedel, da prosi za odlog izbrisa iz registra. Vodenje poslovnih knjig je zaupal neusposobljeni osebi, zato je prišlo do ne oddaje letnih poročil. Njegovo podjetje je edini vir dohodka za celo družino, z računovodskim servisom pa je dogovorjen, da se bodo letna poročila pripravila in oddala v najkrajšem možnem času.

3.Organ druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnil. Tožnik je sam odgovoren za pravočasno oddajo poročil. ZGD-1 določa, da morajo biti letna poročila AJPES pravočasno predložena, torej morajo do njega prispeti pred potekom roka. Kasnejša oddaja pomeni zamudo roka in posledično nastop sankcij po ZGD-1, saj organ zakonsko določenega roka ne more podaljšati.

Tožba in navedbe tožnika na naroku

4.Tožnik vlaga tožbo, ker meni, da izpodbijani sklep ob upoštevanju okoliščin iz tretjega odstavka 48. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) v zvezi z drugim odstavkom 58. člena ZGD-1, ni pravilen. Kot samostojni podjetnik izpolnjuje vse pogoje za obdavčitev in ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih dohodkov. V letih 2018 in 2019 namreč njegovi prihodki iz dejavnosti letno niso presegali 50.000 EUR, kar je pogoj po 1. alineji tretjega odstavka 48. člena ZDoh-2. Drugi odstavek 58. člena ZGD-1 določa, da zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje za ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih dohodkov, niso dolžni predložiti letnih poročil zaradi javne objave. Res je z zamudo vložil letno poslovno poročilo v smislu 1. alineje tretjega odstavka 48. člena ZDoh-2 za obe poslovni leti (2018 in 2019). A je v obeh primerih izpolnjen pogoj za obdavčevanje in ugotavljanje dobička na podlagi normiranih dohodkov in v obeh letnih poročilih uveljavlja spremembo načina ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih prihodkov. To pomeni, da ni bil dolžan predložiti letnih poročil zaradi javne objave. Zgolj zamuda, ob izpolnjevanju pogoja za obdavčevanje in ugotavljanje dobička kot "normiranca", kateremu ni treba predložiti letnega obračuna oziroma poročila o letnem poslovanju, pa ne more pomeniti osnove za izbris iz registra podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije. Tožnik redno obratuje in preživlja sebe in družino, kar so okoliščine, ki jih je treba upoštevati. Meni tudi, da je ukrep nesorazmeren v razmerju med posledico in domnevno kršitvijo varovane dobrine (zamuda pri vložitvi letnih poročil). Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in toženki naloži, da mu povrne stroške tega upravnega spora.

5.Na naroku je tožnik vztrajal, da je ukrep izbrisa nesorazmeren. V spis je vložil obvestilo AJPES z dne 4. 3. 2021, iz katerega izhaja ugotovitev te agencije, da je v roku predložil letno poročilo za leto 2019 in da zoper njega ne bodo izdali odločbe o prekršku, ker gre za prekršek neznatnega pomena. Opozoril je tudi na dikcijo 58. člena ZGD-1, ki glasi, da če stranka v dveh zaporednih letih ne predloži poročila, sledi sankcija izbrisa. Tožnik pa je predložil poročili, a z zamudo.

Odgovor na tožbo

6.Toženka je sodišču poslala upravne spise in v odgovoru na tožbo zapisala, da vsebinsko vztraja pri navedbah, ki jih je že podala v svoji odločbi.

Dokazni postopek

7.V dokaznem postopku je sodišče pogledalo in prebralo upravni spis in priloge A 1 do A 3 k sodnemu spisu, ki jih je predložil tožnik. Zaslišalo je tožnika.

8.Ni dopustilo dokazov s predložitvijo obračuna akontacije za leto 2018 ter bilance za leto 2018 s poslovnim izidom (priloga A 4 sodnega spisa), obračuna akontacije za leto 2019 ter bilance za leto 2019 s poslovnim izidom (priloga A 5 sodnega spisa) in potrdil o vloženi dokumentaciji za leti 2018 in 2019 AJPES (priloga A 6 sodnega spisa) s katerimi je tožnik dokazoval, da je "normiranec" in zato letnih poročil sploh ni bil dolžan oddati. Dopustilo tudi ni Obvestila o ne izdaji odločbe o prekršku z dne 4. 3. 2021, ki ga je tožnik vložil na naroku.

9.Po generalni določbi tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so jih imele možnost predlagati v postopku pred izdajo akta. V skladu z 52. členom ZUS-1, ki predstavlja konkretizacijo te določbe, lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih tožnik upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Novote namreč ne morejo biti posledica neskrbnega ravnanja tožeče stranke.

10.Ob povedanem sodišče ni upoštevalo Obvestila Ajpes z dne 4. 3. 2021 že zato, ker v času odločanja v upravnem postopku sploh še ni obstajalo.

11.Glede na zgoraj povzeto obrazložitev izpodbijanih pravnih aktov iz upravnega postopka, tudi ne more biti dvoma, da tožnik v tožbi dejstvo, da je "normiranec" in s tem povezana dokazila o izpolnitvi davčnih obveznosti iz tega naslova, uveljavlja kot povsem nova (druga) dejstva in dokaze, s katerimi izpodbija sporna akta. Vendar v tožbi ne navaja nobenih razlogov za tako postopanje. Sodišče ga je zato na naroku izrecno pozvalo, da pojasni, zakaj dejstev in dokazov glede tega, da je "normiranec" (in da njegova dolžnost oddaje letnih poročil sploh ni obstajala) ni uveljavljal že v upravnem postopku. Tožnik je kot razlog navedel, da takrat ni imel pooblaščenca in da je šlo za napako računovodstva.

12.Sodišče ocenjuje, da ne gre za okoliščini, ki bi ju lahko podredilo pod upravičen razlog iz 52. člena ZUS-1. Tožnik je kot samostojni podjetnik poslovni subjekt. Dolžnost poslovnih subjektov je, da ravnajo skrbno. Če je vodenje poslovnih knjig zaupal neusposobljeni osebi, gre za njuno notranje razmerje, ki je v sferi tožnika. Enako v tožnikovo odgovornost spada vprašanje zastopanja - odločitev, ali bo v upravnem postopku zastopan po (kvalificiranem) pooblaščencu, je bila v njegovih rokah. Poleg tega razlogov, ki bi mu preprečevali, da si v upravnem postopku zagotovi zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu, ni navedel.

Presoja sodišča

13.Tožba ni utemeljena.

14.Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 75. člena ZGD-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika posameznika iz Poslovnega registra Slovenije, če ta v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila zaradi javne objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD-1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD-1. Zakonski rok za predložitev letnega poročila je tri mesece po koncu poslovnega leta (drugi odstavek 58. člena ZGD-1).

15.Nepravočasna oddaja letnega poročila je eden od več samostojnih izbrisnih razlogov, ki so po 75. členu ZGD-1 podlaga za izbris podjetnika iz poslovnega registra. A posebnost tega razloga je v tem, da na njegovi podlagi postopek izbrisa podjetnika iz poslovnega registra poteka v dveh fazah. Iz določbe petega odstavka 75. člena ZGD-1 izhaja, da če AJPES ugotovi, da obstaja izbrisni razlog ne predložitve letnega poročila v dveh zaporednih poslovnih letih (najprej) izda sklep o obstoju izbrisnega razloga. Zoper ta sklep je v osmih dneh dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Šele na podlagi dokončnega sklepa o obstoju tega izbrisnega razloga, AJPES v skladu s šestim odstavkom 75. člena ZGD-1 po uradni dolžnosti izda sklep o izbrisu podjetnika iz poslovnega registra. Tudi zoper ta sklep ima podjetnik v roku osem dni možnost pritožbe na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

16.V tej zadevi je torej postopek izbrisa podjetnika v fazi sklepa, iz katerega izhaja ugotovitev o obstoju izbrisnega razloga. Zato tožnik prezgodaj uveljavlja ugovor nesorazmernosti izbrisa. Do tega še ni prišlo in ta argument bo imel možnost uveljavljati v pritožbi zoper (morebitni) sklep o njegovem izbrisu iz registra. Z njim pa tudi vsa dejstva in dokaze, ki so v tem upravnem sporu prepozni.

17.Glede same ugotovitve izbrisnega razloga, ki je predmet tega spora, pa med strankama ni sporno, da tožnik ni pravočasno oddal letnih poročil za leti 2018 in 2019. Oddal ju ni niti v pritožbenem roku zoper izpodbijani sklep AJPES.

18.Glede ugovora tožnika, da je rok za oddajo le zamudil, poročili pa je oddal, sodišče pojasnjuje, da so pravne posledice v primeru ne predložitve letnega poročila enake, kot v primeru nepravočasne predložitve letnega poročila. V nasprotnem primeru bi zavezanec lahko poročilo oddal kadarkoli, kar pa bi izvotlilo namen citirane zakonske določbe. Poslovni register je namreč namenjen ustreznemu ažuriranju podatkov, ki implicira tudi načelo pravne varnosti in zaupanja v podatke javnega registra. Kot je že pojasnilo to sodišče v enakih primerih, zamuda zakonskega materialnega roka za stranko pomeni, da s prvim dnem zamude za oddajo letnega poročila nastopijo posledice neizpolnitve zakonskih obveznosti, v konkretnem primeru ugotovitev razloga za izbris iz poslovnega registra. Sodišče ponovno izpostavlja, da je dolžnost poslovnih subjektov, da ravnajo skrbno. Kdor namreč kot posameznik opravlja gospodarsko dejavnost, se mora podrediti pravilom, ki zagotavljajo urejenost in varnost pravnega prometa ter osnovno gospodarsko zanesljivost. Sem po oceni sodišča spada tudi spoštovanje rokov, ki jih je v ta namen določil zakonodajalec. Sodišče še pojasnjuje, da je bila ureditev, po kateri se podjetnik izbriše iz poslovnega registra, če v dveh zaporednih letih ne odda poslovnega poročila, v ZGD-1 vnesena že takoj ob sprejemu tega zakona (2006) in torej ne gre za morebitno novo določbo. Poleg tega je izbrisni razlog vezan na obdobje dveh zaporednih let, kar pomeni, da zgolj enkratna zamuda še ne privede do izbrisnega razloga.

19.Po oceni sodišča niti ekskulpacijski razlogi, ki jih je tožnik uveljavljal za ne oddajo poročil v upravnem postopku, niso utemeljeni. Če je tožnik vodenje poslovnih knjig zaupal neusposobljeni osebi, to ni opravičljiv razlog, ki bi narekoval drugačno ugotovitev dejanskega stanja glede obstoja izbrisnega razloga. Tožnik je bil dolžan preveriti kakšne so njegove obveznosti podjetnika in temu ustrezno nadzorovati tudi računovodkinjo oz. jo pravočasno zamenjati. Ne gre namreč za ravnanja, ki bi bila zunaj njegove sfere in v katere ni imel možnosti poseči. Ker ni sporno, da letnih poročil ni pravočasno oddal, je AJPES tako pravilno ugotovil, da obstaja izpodbijani izbrisni razlog, pritožbeni organ pa je tako odločitev tudi pravilno potrdil.

20.Izpodbijani akt je torej pravilen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

21.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Prim. N. Smrekar, v E. Kerševan (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, Lexpera, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2019, str. 311.

258. člen (javna objava)Letna poročila iz prvega in sedmega odstavka prejšnjega člena ter konsolidirana letna poročila je treba zaradi javne objave skupaj z revizorjevim poročilom predložiti AJPES v osmih mesecih po koncu poslovnega leta. Družbe morajo v skladu s prejšnjim stavkom predložiti tudi popravljeno letno poročilo ali konsolidirano letno poročilo oziroma spremembe revizorjevega poročila. Družbe iz prvega odstavka 53. člena tega zakona morajo v skladu s prvim stavkom predložiti tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, če to ni razvidno iz letnega poročila.Letno poročilo majhnih družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu, in letno poročilo podjetnikov je treba zaradi javne objave predložiti AJPES v treh mesecih po koncu poslovnega leta. /…. /Podjetniki, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, niso dolžni predložiti letnih poročil zaradi javne objave. Finančna uprava Republike Slovenije pošlje seznam podjetnikov iz prejšnjega stavka AJPES.

359. člen (pošiljanje podatkov iz letnih poročil) (1) Družbe in podjetniki, razen podjetnikov, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta poslati AJPES podatke iz letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene.

4Zakonski rok za oddajo poročila za leto 2019 je bil na podlagi 14. člena Zakona o interventnih ukrepih na javno finančnem področju (ZIUJP) podaljšan do 31. 5. 2020.

5Ker je poročili vendarle oddal, čeprav prepozno oz. uredil vse za status "normiranca" in bi kljub temu ostal brez bistvenega dela dohodka za preživljanje svoje družine.

6Peti odstavek danes veljavnega 75. člena ZGD-1 ima izrecno določbo, da AJPES ustavi postopek izbrisa zaradi istega razloga (sedaj urejenega v 2. točki drugega odstavka tega člena), če podjetnik v pritožbenem postopku izkaže, da je svojo obveznost izpolnil najkasneje v času teka tega postopka. Po oceni tega sodišča je tako razlago moč izpeljati tudi iz v času izpodbijanega sklepa veljavnega ZGD-1.

7Primerjaj D. Pšeničnik, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, 2. izdaja, GV Založba, 2014, str. 530.

8Primerjaj npr. sodbo I U 1750/2020.

9B. Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, 2. izdaja, GV Založba, 2014, str. 504.

Zveza:

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 58, 75

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.