Jedro

V obravnavanem primeru gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini in zato zahtevana listina ne bo izkazovala pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, vsekakor pa vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki bo vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice. Pritožnica se je v postopku lastninjenja namreč že uspela vpisati na podlagi Zakona o zadrugah (Ur.l. RS 13/92) in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur.l. RS, št.10/93,1/96). Ponovno lastninjenje na ta način, da se v zemljiško knjigo neposredno na podlagi zakona vpiše R.S., zato ni mogoče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne. Vpis, opravljen na podlagi sklepa z dne 3.8.2006 se izbriše. Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o vpisu se izbriše.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor udeleženke zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 3.8.2006, s katerim je parc. št.533-travnik odpisalo od vl.št. 346 k.o. V. in jo pripisalo k vl. 384 iste k.o. ter vpisalo lastninsko pravico na R.S. do celote. Iz razlogov sklepa izhaja, da je navedena nepremičnina postala last države na podlagi zakona v trenutku, ko so bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za pridobitev lastninske pravice, to je prvič - obstoj kulturnega spomenika, ki ima status spomenika državnega pomena in drugič - kulturni spomenik v družbeni lastnini v sredstvih podjetij in drugih pravnih oseb na dan 23.8.1996. Zemljiškoknjižno sodišče je ocenilo, da sta bila v obravnavani zadevi izpolnjena oba pogoja in še poudarilo, da v primeru pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona vpis v zemljiško knjigo nima konstitutivnega pomena, ampak le publicitetni (deklaratorni) učinek.

Zoper navedeni sklep se pritožuje udeleženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep Okrajnega sodišča v Novi Gorici spremeni tako, da zemljiškoknjižni predlog predlagateljice zavrne in odredi izbris opravljenega vpisa lastninske pravice. V pritožbi opozarja, da je Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini ( v nadaljevanju: ZLKSDL) določil, da postanejo spomeniki, ki so na dan uveljavitve tega zakona razglašeni kot spomeniki državnega pomena, last R.S. Isti zakon je v 5. členu določil, da mora imeti imetnik pravice uporabe na nepremičnem spomeniku v družbeni lastnini skleniti z RS pogodbo o prenosu spomenika v posest v 9 mesecih po uveljavitvi tega zakona, vendar je v 6. členu tudi določeno, da se v isti pogodbi uredi tudi vračilo vlaganj v podržavljene spomenike zaradi vračila vloženih sredstev v spomenik. Iz navedenih dejstev je razvidno, da je bila izvedena vknjižena pravica v korist R.S. pri nepremičnini, ki je že bila last „V.“ z.o.o. brez ustrezne listine, ki bi morala biti za prenos nepremičnine sklenjena med lastnikom nepremičnine in R.S. Nasprotni udeleženec je pravna oseba in ima nepremičnine, ki so vknjižene kot njena lastnina, skladno z računovodskimi standardi, vpisane med svoja osnovna sredstva. Za vsak odpis nepremičnine mora obstajati listina, ki dokazuje podlago za odpis, zato so tudi bile sklenjene pogodbe s skladom kmetijskih zemljišč prenosu na podlagi katerih je bil izveden tudi odpis in zmanjšanje vrednosti premoženja predlagatelja. Pritožnica nadalje poudarja, da je bil vpis lastninske pravice nezakonit. Za primer, ko se pridobitev lastninske pravice izkaže je potrebno predlogu za vpis priložiti listine, ki so predpisane v 40. členu ZZK-1. V obravnavanem primeru gre za vpis lastninske pravice na podlagi samega zakona, vendar vpis lastninske pravice ni mogoč brez listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga in brez pravnomočne odločbe pristojnega organa.

Na pritožbo je odgovoril predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče prvenstveno poudarja, da gre v konkretni zadevi za zemljiškoknjižni postopek, ki ima zgolj izvedbeno (instrumentalno) naravo in v katerem se o spornih pravicah ne odloča. ZZK-1 namreč v 124. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Vknjižba je glavni vpis, s katerim se doseže (v primeru izvedene pravno poslovne pridobitve) oziroma izkaže (v primeru izvirne pridobitve) pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39.člen ZZK- 1). Tako za primere, ko se pridobitev pravice z vpisom šele doseže, kot za tiste primere, ko se pridobitev pravice izkaže pa je potrebno predlogu za vpis priložiti eno od listin, predpisanih v 40. členu ZZK-1. V obravnavanem primeru gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini in zato zahtevana listina ne bo izkazovala prvnoposlovne pridobitve lastninske pravice, vsekakor pa vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki bo vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice. Pritožnica V. z.o.o. se je v postopku lastninjenja namreč že uspela vpisati na podlagi Zakona o zadrugah (Ur.l. RS 13/92) in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur.l. RS, št.10/93,1/96). Ponovno lastninjenje na ta način, da se v zemljiško knjigo neposredno na podlagi zakona vpiše R.S., zato ni mogoče. Vprašanja materialnopravne pravilnosti vpisa lastninske pravice na udeleženko V. z.o.o., pa v tem postopku ni mogoče obravnavati. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se ugovoru zoper sklep o vpisu ugodi in sklep spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne. Glede na tako odločitev je potrebno vpis, ki je bil opravljen, izbrisati, prav tako pa tudi izbrisati zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3.tč. 3.odst.161. člena ZZK-1).