10. 9. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe BMA, d. o. o., Litija, ki jo zastopata Lina Nagode Gogala in Uroš Dolinar, odvetnika na Vrhniki, na seji 10. septembra 2018

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 1434/2016 z dne 10. 8. 2016 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Grosupljem št. In 146/2013, In 859/2006 z dne 22. 2. 2016 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 40/07) se zavrže.

3.Ustavna pritožba se v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrže.

4.Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Izvršilno sodišče je z izpodbijanim sklepom med drugim ugodilo ugovoru dolžnice in ustavilo izvršilni postopek. Štelo je, da je terjatev v celoti plačana. Izračun zakonskih zamudnih obresti je oprlo na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 (Uradni list RS, št. 28/06, in OdlUS XV, 19) in štelo, da so zamudne obresti, ki so do uveljavitve Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18 – v nadaljevanju OZ) že presegle glavnico, s 1. 1. 2002 prenehale teči. Višje sodišče je pritožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep izvršilnega sodišča.

2.Pritožnica, v izvršilnem postopku upnica, v ustavni pritožbi takšni odločitvi nasprotuje in zatrjuje kršitve 14., 22., 23., 33. in 158. člena Ustave. Meni, da ji skladno z izvršilnim naslovom pripadajo zamudne obresti za celotno obdobje do plačila. Zatrjuje tudi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku ter zahteva pravično denarno zadoščenje v višini 20.000 EUR in povračilo stroškov postopka za ustavno pritožbo od države. Navaja, da ima izpodbijana odločitev zanjo hujše posledice in da bo sprejeta odločitev vplivala tudi na druge zadeve, v katerih se zastavlja isto ustavnopravno vprašanje.

3.Pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ-A). Navaja, da pobudo vlaga zlasti glede 3. člena tega zakona v delu, v katerem ta ne ureja položaja upnikov, pri katerih so zamudne obresti od njihovih terjatev prenehale teči pred uveljavitvijo OZ-A. Trdi, da OZ-A neposredno posega v pravice oziroma njen pravni položaj. Zatrjuje njegovo neskladje z 2. in 14. členom Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi neskladje OZ-A z Ustavo, ker ne ureja pravnega položaja upnikov, pri katerih zamudne obresti na podlagi razveljavljenega 376. člena OZ ne tečejo več, ker je vsota zapadlih in neplačanih zamudnih obresti že dosegla znesek glavnice.

B.

4.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena. Razloge za takšno odločitev je Ustavno sodišče sprejelo v sklepu senata št. Up-70/06 z dne 27. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVI, 123). Pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno.[1] V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudničin pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti OZ-A je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na to odločitev o pobudi na pravni položaj pobudnice v obravnavanem pravdnem postopku ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za preizkus pobude o skladnosti OZ-A z Ustavo. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrglo, ker ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožničini pravici, obveznosti ali o pravni koristi (3. točka izreka).

8.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 4. točke izreka tega sklepa.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena, tretjega odstavka 25. člena, prve alineje prvega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnica in sodniki dr. Matej Accetto, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sodnici dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Špelca Mežnar sta bili pri odločanju v tej zadevi izločeni. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Tako Ustavno sodišče že v sklepu št. Up-973/09, U-I-201/09 z dne 20. 1. 2011.