Jedro

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim mu je sodišče naložilo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 97,25 EUR, ker v sklepu ni obrazloženo, kaj predstavljajo v plačilo naloženi stroški. Verjetnost izgleda za uspeh je namreč tožena stranka upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje utemeljeno presodila glede na verjetno pričakovani končni rezultat, ki po presoji sodišča ob neizpodbijani vsebini izvršiteljevega poročila, razvidni iz razlogov izpodbijane odločbe, ne glede na morebitno ponovno procesno odločitev višjega sodišča o pritožbi, za tožečo stranko ni ugoden.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika z dne 24. 9. 2012 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. VL 58904/2010 z dne 18. 9. 2012, s katerim mu je sodišče naložilo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 97,25 EUR, ker v njem ni obrazloženo, kaj predstavljajo stroški, ki so mu naloženi v plačilo.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožena stranka pred odločitvijo zaslišala tožnika in vpogledala sodni spis. Na tej podlagi ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Brežicah sklep izdalo v ponovnem postopku na podlagi sklepa Višjega sodišča II Ip 3080/2012 z dne 3. 9. 2012. Sklep temelji na računu izvršitelja z dne 18. 5. 2012, izvršilna dejanja, opravljena dne 17. 5. 2012, njihov opis in obračun stroškov pa so razvidni iz poročila izvršitelja, ki se nahaja v sodnem spisu. Sodišče je v obrazložitvi sklepa navedlo, da so bili zaračunani izvršilni stroški potrebni za izvršbo, saj je upnik v predlogu za opravo izvršbe predlagal izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin. Izvršitelj je izvršilna dejanja opravil in zanje v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov sestavil obračun za delo in stroške. Sklep je po mnenju tožene stranke utemeljen, zadeva pa zato očitno nerazumna. Pritožba po oceni tožene stranke nima verjetnih izgledov za uspeh in se z njo postopek nepotrebno zavlačuje. Vloga torej ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz prvega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zato je v zadevi odločeno tako, kot izhaja iz izreka.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja, ker temelji na očitno zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Sklep Okrajnega sodišča v Brežicah VL 58904/2010 z dne 18. 9. 2012 je izdan v ponovnem postopku po tem, ko je Višje sodišče v Ljubljani prvotni sklep zaradi absolutne bistvene kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sklep, izdan v ponovnem postopku, je obremenjen z enako procesno kršitvijo, saj tudi iz njega ni razvidno, katera izvršilna dejanja je izvršitelj sploh opravil oziroma katere postavke po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev so upoštevane. Sklicevanje na račun izvršitelja je nesprejemljivo, saj je v njem, v rubriki „Storitve izvršilnih dejanj“, navedena „količina 1“ ter cena brez in z DDV. Na podlagi računa in sklepa izvršilnega sodišča tožnik še vedno ne more preveriti utemeljenosti in pravilnosti izračuna nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so mu naloženi v plačilo. Ob ugotovljeni ponovitvi procesne kršitve, ki jo je v prvem postopku ugotovilo višje sodišče, je odločitev tožene stranke, da zadevo kot očitno nerazumno zavrne, nepravilna tako v pravnem kot tudi v dejanskem pogledu.

Tožnik glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov upravnega spora v priglašeni višini, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z določbami ZBPP na katere se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi odločitev utemelji tožena stranka, zato se nanje sklicuje in jih ponovno ne navaja.

V zadevi ni spora o tem, da so nadaljnji izvršilni stroški nastali, saj tožnik s svojo izjavo potrjuje podpis rubežnega zapisnika z dne 17. 5. 2012. Spora tudi ni, da izvršiteljevi stroški v računu z dne 18. 5. 2012 niso specificirani. Vendar pa se, drugače kot v svojem prvem sklepu, v sklepu z dne 18. 9. 2012 izvršilno sodišče sklicuje tudi na poročilo izvršitelja (redna št. spisa 32) in stroške presodi tako z vidika njihove potrebnosti, kot tudi po višini. To v obrazložitvi izpodbijane odločbe stori tudi tožena stranka, pri čemer povzame tudi vsebino poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in stroške, ki se nahaja v sodnem spisu. Vsebini poročila in obračunu plačila za delo in stroškov tožnik ne ugovarja. To pa po presoji sodišča utemeljuje sklep, da v zadevi izgled za uspeh ni verjeten. Verjetnost izgleda za uspeh namreč glede na ugotovljeno dejansko stanje tožena stranka utemeljeno presodi glede na verjetno pričakovani končni rezultat, ki po presoji sodišča, ob neizpodbijani vsebini izvršiteljevega poročila, ki izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe, ne glede na morebitno ponovno procesno odločitev višjega sodišča o pritožbi, za tožečo stranko ni ugoden.

Ker torej tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

O stroških postopka je odločilo skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

V zadevi je bilo odločeno na seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.