Jedro

Čeprav obrazec prijave poškodbe ni bil v celoti izpolnjen, je sodišče prve stopnje na podlagi prepričljivih izpovedi tožnika in prič ter tudi listinskih dokazov pravilno zaključilo, da je vzrok bolniškega staleža v obravnavnem obdobju poškodba pri delu. Po sodni praksi namreč odsotnost formalnega listinskega dokaza, tudi izpolnjenega obrazca ER-8, samo po sebi ne pomeni, da tega pravno relevantnega dejstva ne bi bilo mogoče dokazati z drugimi dokazi, torej tudi z izpovedbami prič oziroma medicinsko dokumentacijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 4. 10. 2017 in št. ... z dne 18. 9. 2017 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu od 10. 8. 2017 do 5. 1. 2018 (II. točka izreka). V delu, ki se nanaša na odmero in izplačilo nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo, je postopek ustavilo (III. točka izreka). Sklenilo je, da je toženec dolžan za tožnika povrniti 469,41 EUR stroškov postopka na račun sodišča prve stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi razloga začasne nezmožnosti za delo pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Tožniku je bil odobren bolniški stalež zaradi poškodbe izven dela od 10. 8. 2017 do 5. 10. 2017. Na urgenci 9. 8. 2017 je tožnik navajal, da je prejšnji dan padel s stola in se udaril v levo dlan in zapestje. Anamneza je del izvida, v katerem zdravnik po izjavi pacienta opiše, kako je prišlo do poškodbe. Tožnik se je 10. 8. 2017 zglasil pri osebni zdravnici, vendar v zdravstvenem kartonu ni zapisa o poškodbi pri delu. Šele 17. 8. 2017 je na kontrolnem pregledu navedel, da naj bi šlo za poškodbo pri delu, o čemer je 18. 8. 2017 obvestil še osebno zdravnico. 25. 8. 2017 poškodba pri delu še ni bila prijavljena. 22. 9. 2017 je tožnikov delodajalec sporočil, da poškodba 8. 8. 2017 ni bila prijavljena niti delodajalec ni bil obveščen o nezgodi. Obrazec prijave poškodbe je bil predložen šele 18. 8. 2017. Tožnik je glede nastanka poškodbe podal le subjektivne navedbe, ki niso skladne, saj naj bi padel s stola, z lestve oziroma mizarskega odra, poleg tega niso dokazane s pričami. Kljub temu je sodišče verjelo njegovi izpovedi. Z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 24. 10. 2017 je bil predlog za podaljšanje staleža zavrnjen, saj se mu je lahko priznal za največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. Medicinski izvidi opisujejo zdravstveno stanje, ne morejo pa nadomestiti trditvene podlage načina poškodbe. Sama nezmožnost za delo sploh ni razlog tega postopka, ki se vodi zaradi vzroka začasne nezmožnosti za delo.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga potrditev izpodbijane sodbe in povrnitev stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. Ni prišlo niti do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

6. V tej zadevi, ko tožnik izpodbija dokončno odločbo z dne 4. 10. 2017 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 4. 10. 2017, s katero je bilo odločeno, da je začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela od 9. 9. 2017 do 5. 10. 2017, gre za spor o vzroku in le posledično tudi trajanju oziroma zaključku začasne nezmožnosti za delo. Tožniku je bil bolniški stalež odprt zaradi poškodbe izven dela in zaključen izključno zaradi preteka 30 dni od prenehanja delovnega razmerja (5. 9. 2017).

7. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo od 10. 8. 2017 do 5. 1. 2018 zaradi poškodbe pri delu. V pritožbenem postopku je glede na izrecne pritožbene navedbe glede razloga začasne nezmožnosti za delo sporen le vzrok bolniškega staleža. Odločitve o trajanju bolniškega staleža od 10. 8. 2017 do 5. 1. 2018 niti zaključka sodišča prve stopnje, da zdravniški izvidi in zdravniško potrdilo osebne zdravnice z dne 27. 11. 2017 predstavljajo dovolj popolno in objektivizirano podlago za ugotovitev začasne zmožnosti za delo od 10. 8. 2017 do 5. 1. 2018, toženec v pritožbi ne izpodbija. Izpodbija le ugotovljen vzrok začasne nezmožnosti za delo in s tem v zvezi uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabo materialnega prava zaradi dokončne in pravnomočne odločbe z dne 24. 10. 2017, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik od 9. 9. 2017 do 5. 10. 2017 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)2, ki med vzroki bolniškega staleža določa tudi poškodbo izven dela in poškodbo pri delu. ZZVZZ v 19. členu za opredelitev poškodbe pri delu napotuje na predpise, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po 66. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)3 se za poškodbo pri delu šteje, med drugim tudi poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

9. Po 2. odstavku 34. člena ZZVZZ zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja. Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, in sicer dokler ni spet zmožen za delo (3. odstavek 34. člena ZZVZZ).

Pomeni, da je pri zavarovancu, ki mu med trajanjem bolniškega staleža zaradi bolezni ali poškodbe izven dela preneha delovno razmerje, začasno nezmožnost za delo mogoče ugotoviti še največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja, četudi bi bil iz zdravstvenih razlogov, torej bolezni ali poškodbe izven dela, še nadalje nezmožen za delo. Ta omejitev pa ne velja, če zavarovancu delovno razmerje preneha med trajanjem bolniškega staleža, katerega vzrok je poškodba pri delu ali poklicna bolezen. V tem primeru traja bolniški stalež ne glede na prenehanje delovnega razmerja, vse dokler traja začasna nezmožnost za delo.

10. Čeprav obrazec prijave poškodbe ni bil v celoti izpolnjen, je sodišče prve stopnje na podlagi prepričljivih izpovedi tožnika in prič ter tudi listinskih dokazov pravilno zaključilo, da je vzrok bolniškega staleža v obravnavnem obdobju poškodba pri delu. Po sodni praksi4 namreč odsotnost formalnega listinskega dokaza, tudi izpolnjenega obrazca ER-8, samo po sebi ne pomeni, da tega pravno relevantnega dejstva ne bi bilo mogoče dokazati z drugimi dokazi, torej tudi z izpovedbami prič oziroma medicinsko dokumentacijo.

Tožnik je prepričljivo izpovedal, da mu je 8. 8. 2017, ko je sam delal na gradbišču, ob sestopu z druge etaže na lestvi spodrsnilo in je z roko, v kateri je imel plinsko steklenico, udaril v cev odra ter padel z višine približno enega metra, kar je povedal sodelavcem in A.A., ki je nadomeščal nadrejenega. Prepričljivo je izpovedal tudi, da je bil 9. 8. 2017 pregledan na urgenci, vendar je zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas do 5. 9. 2017, navedel, da je padel s stola. Šele 17. 8. 2017 na pregledu pri kirurgu in nato pri osebni zdravnici, ki mu je izročila obrazec prijave poškodbe pri delu, je pojasnil, da je na delu padel z gradbenega odra. Vendar je delodajalec obrazec izpolnil le delno. Priča B.B. je potrdila, da je imel tožnik tistega dne, ko se je poškodoval, povito roko, in da mu povedal, da je zdrsnil po lestvi ob sestopu z odra. Tudi priči C.C. in A.A. sta skladno izpovedali, da jima je tožnik povedal, da se je poškodoval na gradbišču. Tožnikovo izpoved, zakaj ni bil v celoti izpolnjen obrazec prijave poškodbe, je potrdila tožnikova osebna zdravnica. Logična in prepričljiva je tudi tožnikova izpoved, da je ob pregledu na urgenci zaradi preteka pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, navajal, da je padal s stola, in šele kasneje povedal, da je dejansko do poškodbe prišlo pri sestopu z odra na gradbišču. Iz izvida z dne 17. 8. 2017 tako izhaja, da je tožnik navajal, da anamneza poškodbe ni točna, saj je padel z zidarskega odra. Enako, torej da se je poškodoval pri padcu iz odra, izhaja tudi iz izvida z dne 24. 8. 2017. Iz izjave dr. D.D., ki je tožnika pregledal 17. 8. 2017, izhaja, da do poškodbe, ki jo je utrpel tožnik sicer lahko pride tako zaradi padca s stola, kot z gradbenega odra, vendar je verjetnejši vzrok za tovrstno poškodbo padec z odra.

11. Ob skladnih in prepričljivih izpovedbah tožnika in prič ter tudi listinski oziroma medicinski dokumentaciji je imelo sodišče prve stopnje tudi po stališču pritožbenega sodišča dovolj podlage za zaključek o dokazanosti padca z odra na gradbišču. Pomeni, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo v obravnavnem obdobju poškodba pri delu in pritožbene navedbe v smeri vztrajanja pri poškodbi izven dela niso utemeljene. Neutemeljeno pritožnik v zvezi z vzrokom bolniškega staleža opozarja na kasnejšo dokončno in pravnomočno odločbo.

12. Čeprav je po odločbi z dne 24. 10. 2017 tožnik od 9. 9. 2017 do 5. 10. 2017 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, pa odločitev o vzroku začasne nezmožnosti ne postane pravnomočna. Po sodni praksi5 namreč odločitev o vzroku ne pomeni odločitve o pravici, temveč odločitev o dejstvu. Materialno pravnomočna postane le odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice.6 Zaradi opredelitve vzroka bolniškega staleža kot poškodbe pri delu torej ni moglo priti do posega v pravnomočno oziroma dokončno ugotovljen vzrok začasne nezmožnosti za delo.

13. Ker je torej kot vzrok bolniškega staleža pri tožniku pravilno ugotovljena poškodba pri delu in sočasno ne gre za poseg v pravnomočno odločbo, je posledično materialnopravno pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da začasna nezmožnost za delo ni trajala le 30 dni po prenehanju delovnega razmerja, temveč po 3. odstavku 34. člena ZZVZZ ves čas trajanja začasne nezmožnosti za delo oziroma glede na postavljen tožbeni zahtevek do 5. 1. 2018. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odpravilo nepravilna in nezakonita izpodbijana posamična upravna akta, kot vzrok začasne nezmožnosti za delo opredelilo poškodbo pri delu in posledično odločilo tudi o trajanju te začasne nezmožnosti za delo.

14. Iz vseh predhodno navedenih dejanskih in pravnih razlogov je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

15. Ob takšnem izidu pritožbenega postopka, ko torej toženec s pritožbo ni uspel, je bilo na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno odločiti še, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroški so odmerjeni na podlagi Odvetniške tarife (OT)7 in zajemajo 375 točk za odgovor na pritožbo (225,00 EUR), 2 % materialnih stroškov (4,50 EUR) in 22 % DDV (50,49 EUR).

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Psp 407/2015. 5 VIII Ips 175/2015, VIII Ips 79/2017. 6 1. odstavek 225. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami). 7 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.