Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep Cst 420/2021

ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.420.2021 Gospodarski oddelek

stečajni postopek odmera in plačilo nagrade upravitelja nagrada za delo upravitelja razrešitev stečajnega upravitelja nezakonita razrešitev pritožba upravitelja končno poročilo stečajnega upravitelja jezikovna razlaga zakona
Višje sodišče v Ljubljani
10. november 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Že jezikovna razlaga zakonskega besedila pokaže, da pravica do plačila zadnjih 10% vseh nadomestil ni podeljena dokler upravitelj v stečajnem postopku ne opravi vseh nalog in predloži svoje končno poročilo. Ob nadaljnji sistemski (teleološki) razlagi pa je moč zaključiti tudi, da plačilo 10% vseh nadomestil ni le pridržano do oprave vseh nalog in predložitve končnega poročila s strani upravitelja, temveč gre pri tem za vrednotenje opravil, ki jih je do konca stečajnega postopka kot nujno potrebna še opraviti, v zakonu pa niso posebej ovrednotena z nagrado.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevek A. A. za odmero in plačilo zadnjega dela nagrade razrešenega upravitelja z dne 3. 5. 2018 (p. d. 2214).

2. Zoper sklep se je pritožil A. A., smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovi zahtevi ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbena graja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva in da ni mogoče razbrati razlogov za izpodbijano odločitev, kar naj bi predstavljalo procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljena. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je bil A. A. v predmetnem stečajnem postopku nekdanji upravitelj, ki ga je sodišče s pravnomočnim sklepom z dne 4. 10. 2016 (PD 2079) razrešilo. Njegovo zahtevo za odmero in plačilo zadnjega dela nagrade, ki naj bi mu pripadala v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP je zavrnilo iz razloga, ker pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo zadnjega dela nagrade, to je 10% vseh odmerjenih nadomestil, ko predloži svoje končno poročilo v skladu s 375. členom ZFPPIPP. Po presoji sodišča prve stopnje odloča sodišče o odmeri te nagrade, ko prejme končno poročilo upravitelja, kar pomeni, da je odmera in izplačilo 10% že odmerjenih nadomestil vezana na izpolnitev odložnega pogoja – to je izdelavo končnega poročila. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na odločbo VSL Cst 389/2015 ter zaključilo, da ker je bil A. A. v tem postopku s funkcije upravitelja razrešen, končnega poročila ne bo mogel izdelati, zato ni upravičen do zadnjega dela nagrade, zaradi česar je njegovo zahtevo zavrnilo. Ob taki obrazložitvi je povsem jasno, iz katerih razlogov in na kakšni pravni podlagi je odločilo sodišče prve stopnje, zato ne drži pritožbeni očitek, da ni mogoče spoznati razlogov za odločitev sodišča prve stopnje.

5. Pritožba prav tako neutemeljeno nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da pritožnik ni utemeljil svojih trditev o nezakoniti razrešitvi. Navedeno ugotovitev skuša pritožnik izpodbiti s ponovnim sklicevanjem na neutemeljenost njegove razrešitve iz vseh razlogov, ki so že navedeni v spisu in z navedbami, da vztraja pri svojem stališču, da ureditev iz 119.a člena ZFPPIPP ni skladna z Ustavo ter da je bil edini upravitelj razrešen na ta način, vse to zgolj in izključno zaradi partikularnega interesa enega upnika. Pritožnik je bil v predmetnem stečajnem postopku kot upravitelj razrešen s sklepom z dne 4. 10. 2016, ki je postal pravnomočen s sklepom VSL Cst 44/2017. Odločitev o razrešitvi je bila sprejeta na podlagi odločitve večine upnikov skladno s 119.a členom ZFPPIPP.1 S tem je bilo pravnomočno odločeno o razrešitvi pritožnika s položaja upravitelja v tem postopku, zato je sklicevanje na nezakonitost razrešitve neutemeljeno. Pritožnik trdi, da je zoper navedeno odločitev vložil ustavno pritožbo, vendar o njej do sedaj še ni bilo odločeno. Pritožnik se zato ne more ponovno sklicevati na razloge glede nezakonitosti njegove razrešitve, saj je bilo o vsem tem že pravnomočno odločeno (res iudicata).

6. Upravitelj svoje naloge in pristojnosti v postopku zaradi insolventnosti opravlja odplačno. V skladu s 103. členom ZFPPIPP ima za svoje delo pravico do nagrade. Pravila o nagradi upravitelja, določena v 103. in 104. členu ZFPPIPP, so prilagojena značilnostim posameznih vrst nalog (obveznosti), ki jih mora upravitelj opraviti v posameznem postopku zaradi insolventnosti. V stečajnem postopku vključuje nagrada upravitelja 1. nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila (sem sodi nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter za samo izdelavo otvoritvenega poročila), 2. nadomestilo za preizkus terjatev, ki se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, in 3. nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne in posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve (četrti odstavek 103. člena ZFPPIPP). V stečajnem postopku pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo 90% nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, ko sodišču predloži otvoritveno poročilo, 90% nadomestila za preizkus terjatev, ko sodišču predloži končni seznam preizkušenih terjatev in 90% sorazmernega dela nadomestila iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona, ko sodišču predloži končni načrt razdelitve. Plačilo preostalih 10% vseh tako navedenih nadomestil ima upravitelj pravico zahtevati šele, ko sodišču predloži svoje končno poročilo v skladu s 375. členom tega zakona.

7. Glede na tako zakonsko dikcijo je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je na ta način odloženo le plačilo nagrade, o sami nagradi pa je že bilo vsebinsko odločeno, saj pridobi upravitelj pravico do prvega dela posamezne vrste nadomestila v višini 90 odstotkov tega nadomestila, ko opravi vsa dejanja v zvezi s posamezno vrsto naloge, za katero je določeno nadomestilo (primerjaj 1. točko drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP). Pravico do drugega dela vseh nadomestil v višini 10 odstotkov pa pridobi, ko opravi _vse naloge v stečajnem postopku_ in sodišču predloži _svoje končno poročilo_ (primerjaj 2. točko drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP). Že jezikovna razlaga zakonskega besedila pokaže, da pravica do plačila zadnjih 10% vseh nadomestil ni podeljena dokler upravitelj v stečajnem postopku ne opravi vseh nalog in predloži svoje končno poročilo. Ob nadaljnji sistemski (teleološki) razlagi pa je moč zaključiti tudi, da plačilo 10% vseh nadomestil ni le pridržano do oprave vseh nalog in predložitve končnega poročila s strani upravitelja, temveč gre pri tem za vrednotenje opravil, ki jih je do konca stečajnega postopka kot nujno potrebna še opraviti, v zakonu pa niso posebej ovrednotena z nagrado. S tem se za neutemeljenega izkaže tudi pritožbeni očitek, da bi odločitev o zavrnitvi plačila 10%, ki jih sedaj zahteva pritožnik, pomenila, da se mu je kot upravitelju odvzelo pravico do plačila za delo, ki ga je opravil, torej pravica do nagrade za delo, s čimer je poseženo v njegove ustavne pravice, in sicer do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) ter enakega obravnavanja in enakosti (14. in 22. člen Ustave RS), saj dela, ki je na ta način ovrednoteno, pritožnik ni in ga tudi ne bo opravil. Opravil ga bo novo imenovani upravitelj, ki mu za to tudi pripada nagrada. Drugačna razlaga bi pomenila, da novemu upravitelju, ki bo delo dejansko opravil, nagrada zanj sploh ne bi pripadala.

8. S tem se kot pravilno izkaže stališče sodišča prve stopnje, da je zahtevek zavrnilo zato, ker je bil upravitelj razrešen še pred izdelavo končnega poročila in ga ne bo mogel izdelati. Prav tako se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na sodno odločbo VSL Cst 689/2015. Iz citirane odločbe izhaja, da je odmera in izplačilo preostalih 10% že odmerjenih nadomestil vezana na izpolnitev odložnega pogoja to je izdelavo končnega poročila in ker pritožnik tega poročila kot razrešeni upravitelj ni in ga tudi ne bo izdelal, mu tudi preostalih 10% od odmerjenih nadomestil ne gre. S tem se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče ob odločanju v tej zadevi. Na morebitno drugačno odločitev ne vpliva dejstvo, da je bil upravitelj v tem postopku razrešen na podlagi 119.a člena ZFPPIPP. Njegova razrešitev na ta način res ni bila opravljena iz krivdnih razlogov,2 vendar slednje pri odločanju nima odločilnega pomena. Pritožba ima torej prav, ko trdi, da njegova razrešitev po 119.a členu ZFPPIPP ni bila krivdna, temveč nekrivdna, saj ni bila posledica morebitnih kršitev obveznosti s strani upravitelja (v takem primeru upravitelj nima pravice do nagrade; tretji odstavek 104. člena ZFPPIPP). V primeru razrešitve upravitelja, za katero je šlo v danem primeru, zakon izrecno res ne ureja načina izvršitve upraviteljeve pravice od nagrade. To pa ne pomeni, da o tem ni mogoče odločiti z uporabo ostalih zakonskih določb, ki urejajo odmero in plačilo nagrade upravitelja. In bistveno pri tem je, da je plačilo zadnjih 10% vseh nadomestil pridržano do tedaj, ko upravitelj opravi vse naloge v postopku in predloži svoje končno poročilo, kot je obrazloženo zgoraj, česar pa razrešeni upravitelj v obravnavanem primeru ni in tudi ne bo opravil. 9. Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da gre pritožniku nagrada zato, ker so bili upniki tisti, ki so mu s tako razrešitvijo (na podlagi 119.a člena ZFPPIPP) preprečili, da bi izdelal končno poročilo in s tem izpolnil odložni pogoj oziroma da je pri tem potrebno smiselno izhajati iz določbe četrtega odstavka 59. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Po tej določbi se šteje, da je pogoj uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja prepreči stranka, v katere breme je bil določen, šteje pa se, da ni uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja povzroči stranka, v katere korist je bil določen. Ker so upniki v zvezi z razrešitvijo upravitelja le izkoristi svojo zakonsko možnost, razrešitev pa je bila pravnomočno potrjena, v tem stečajnem postopku ni mogoče presojati in ugotavljati pravno relevantnih dejstev (predvsem delovanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja), ki bi pomenila predpostavko za ugoditev zahtevi upravitelja na podlagi četrtega odstavka 59. člena OZ, saj stečajni postopek ni namenjen temu. Če upravitelj meni, da so upniki delovali na način, ki ustreza določbi četrtega odstavka 59. člena OZ, bo moral svoje zahtevke s tem v zvezi uveljavljati v drugih, temu namenjenim sodnih postopkih.

10. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Iz navedene zakonske določbe izhaja, da če upravitelj po presoji upniškega odbora ne uživa več zaupanja upnikov, lahko upniški odbor kadarkoli po objavi sklepa o preizkusu terjatev z večino glasov vseh svojih članov brez obrazložitve zahteva glasovanje upnikov o razrešitvi imenovanega upravitelja, o razrešitvi imenovanega upravitelja (in hkrati o imenovanju novega upravitelja) pa ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana.

2 Razrešitev ni bila opravljena zato, ker bi bilo ugotovljeno, da je pritožnik kršil svoje obveznosti, poleg tega pa tudi v okviru odločanja o njegovi razrešitvi po 119.a členu ZFPPIPP o tem ni bilo nobenega govora.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia