Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Četrti odstavek 59. člena ZVoz-1 določa splošno pravilo, da se dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G izda z veljavnostjo 10 let. Izjemo od tega pravila, ki jo je kot tako treba razlagati restriktivno, določa nadaljnja poved, da se po dopolnjeni starosti 70 let vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo petih let. Ker tožnica v času podaje vloge za podaljšanje vozniškega dovoljenja še ni dopolnila 70 let, zanjo omenjena izjema ne more veljati. To ne izhaja niti iz hkratne uporabe šestega odstavka 59. člena ZVoz-1, na kar se sklicuje toženka, saj se ta določba nanaša le na imetnika vozniškega dovoljenja, ki v času, ko je podaljšanje relevantno, torej v času ko zaprosi za podaljšanje, dopolni starost 70 let, kar pa prav tako ne velja za tožnico. Če bi zakonodajalec želel, da se veljavnost vozniških dovoljenj v vsakem primeru omeji do dopolnjenega 70. leta starosti, bi moral to jasno zapisati, kot je to zapisal z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1D, Ur. l. RS 43-832/2022).
I. Tožbi se ugodi tako, da se ugotovi nezakonitost vozniškega dovoljenja ser. št. V 18314490, ki ga je dne 30. 8. 2021 izdala UE Domžale, odpravi odločba Ministrstva za infrastrukturo št. 3716-118/2021/2-02411138 z dne 21. 10. 2021, ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu z navodilom, da tožnici ob ugotovljenem nespremenjenem dejanskem stanju izda novo vozniško dovoljenje, ki bo veljalo do 30. 8. 2031. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 382,47 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
_O izpodbijani odločbi_
1. Prvostopenjski organ je tožnici dne 30. 8. 2021 v postopku podaljšanja vozniškega dovoljenja izdal novo vozniško dovoljenje za kategorije AM, B1, B in G z veljavnostjo do 21. 10. 2024, tj. do tožničine dopolnitve 70 let. 2. V pritožbi je tožnica ugovarjala, da v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti ni bilo predlagano krajše obdobje veljavnosti vozniškega dovoljenja in da bi moral prvostopenjski organ na podlagi četrtega odstavka 59. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) izdati vozniško dovoljenje z veljavnostjo desetih let in ne le do njenega dopolnjenega 70. leta. Zakon določa, da se vozniško dovoljenje z veljavnostjo petih let izda šele po dopolnjenem 70. letu starosti. Tudi iz šestega odstavka 59. člena ZVoz-1 ne izhaja, da mora imetnik vozniškega dovoljenja predložiti zdravniško spričevalo, ko dopolni 70 let. Meni, da je v neenakem položaju v primerjavi z ostalimi vlagatelji za podaljšanje vozniškega dovoljenja, vključno s tistimi, ki so že dopolnili 70 let in jim bo dovoljenje podaljšano za 5 let. Predlagala je odpravo izdanega vozniškega dovoljenja in izdajo novega, z veljavnostjo 10 let. 3. Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil, sklicujoč se na jezikovno razlago četrtega odstavka 59. člena ZVoz-1, ki določa, da se po dopolnjeni starosti 70 let vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo petih let, torej se vozniško dovoljenje z veljavnostjo 10 let izdaja le do starosti 70 let. Po dopolnjenem 70. letu pa se veljavnost vozniških dovoljenj podaljšuje le ob predložitvi veljavnega zdravniškega spričevala. To po mnenju pritožbenega organa izhaja tudi iz šestega odstavka 59. člena ZVoz-1, ki določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G, ki dopolni starost 70 let, podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije. Določbe četrtega odstavka ni mogoče razlagati restriktivno na način, da se veljavnost vozniškega dovoljenja v vsakem primeru podaljša z veljavnostjo 10 let, brez da se uporabi nadaljnja določba šestega odstavka 59. člena ZVoz-1. _Tožničine navedbe_
4. V tožbi tožnica ponavlja pritožbene navedbe in dodatno navaja, da ZVoz-1 nikjer ne določa, da bi bilo treba ob dopolnitvi 70 let v vsakem primeru podati vlogo za podaljšanje vozniškega dovoljenja in pridobiti novo (podaljšano) dovoljenje z veljavnostjo petih let. Nasprotno, iz jezikovne razlage izhaja, da se vozniško dovoljenje, katerega veljavnost je pretekla po dopolnjenem 70. letu staroti osebe, pele po tem podaljša za 5 let. _A contrario_, če oseba ob podaji vloge za podaljšanje še ni dopolnila 70 let, se izda vozniško dovoljenje za 10 let. Tudi šesti odstavek 59. člena ZVoz-1 ne določa, da mora zdravniško spričevalo predložiti vlagatelj, _ko_ dopolni 70 let, ampak _ki_ dopolni 70 let. Če bi zakonodajalec želel kot mejo postaviti prav dopolnitev 70 let, bi to jasno zapisal. Napačno je tolmačenje tožene stranke, da naj bi šesti odstavek 59. člena ZVoz-1 določal, da se osebi ob dopolnjenem 70 letu ponovno izda vozniško dovoljenje ob pogoju veljavnega zdravniškega spričevala. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, ugotovi nezakonitost izdanega vozniškega dovoljenja, ga odpravi ter ji izda vozniško dovoljenje z veljavnostjo 10 let oziroma podredno, da se zadeva vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi stroške postopka.
_Navedbe toženke_
5. Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja navedbe iz drugostopenjske odločbe.
6. Tožnica je v pripravljalni vlogi še dodatno utemeljila tožbene navedbe.
**K I. točki izreka**
7. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, pomembno za odločitev, med strankama ni sporno.
Tožba je utemeljena.
8. ZVoz-1 (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 - ZNOrg, 43/19 in 139/20), kot je veljal v času odločanja tako prvostopenjskega kot drugostopenjskega organa, je v četrtem odstavku 59. člena določal: "Če ta zakon ne določa drugače, se vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G izda z veljavnostjo desetih let. Po dopolnjeni starosti 70 let se vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo petih let." V šestem odstavku je določal, da se imetniku vozniškega dovoljenja kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G, ki dopolni starost 70 let, podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije. V osmem pa, da se ne glede na tretji, četrti in peti odstavek tega člena veljavnost vozniškega dovoljenja omeji na krajši rok, če je ta določen v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila, ki ga izdajo izvajalci zdravstvene dejavnosti in pooblaščeni izvajalci zdravstvene dejavnosti.
9. Sodišče pritrjuje tožnici, da že jezikovna razlaga navedenih določb ne omogoča zaključka, kot ga je sprejela toženka. Četrti odstavek 59. člena ZVoz-1 določa splošno pravilo, da se dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G izda z veljavnostjo 10 let. Izjemo od tega pravila, ki jo je kot tako treba razlagati restriktivno, določa nadaljnja poved, da se _po dopolnjeni starosti 70 let_ (poudarilo sodišče) vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo petih let. Ker tožnica v času podaje vloge za podaljšanje vozniškega dovoljenja še ni dopolnila 70 let, zanjo omenjena izjema ne more veljati. To ne izhaja niti iz hkratne uporabe šestega odstavka 59. člena ZVoz-1, na kar se sklicuje toženka, saj se ta določba nanaša le na imetnika vozniškega dovoljenja, ki v času, ko je podaljšanje relevantno, torej v času ko zaprosi za podaljšanje, _dopolni starost 70 let_ (poudarilo Upravno sodišče), kar pa prav tako ne velja za tožnico.
10. Če bi zakonodajalec želel, da se veljavnost vozniških dovoljenj v vsakem primeru omeji do dopolnjenega 70. leta starosti, bi moral to jasno zapisati, kot je to zapisal z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1D, Ur. l. RS 43-832/2022). Sedaj veljavni ZVoz-1 namreč v četrtem odstavku 59. člena jasno določa: "Če ta zakon ne določa drugače, se vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G izda z veljavnostjo desetih let, vendar največ do dopolnjene starosti 70 let. Po dopolnjeni starosti 70 let se vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo petih let."
11. Sodišče je zato zaradi napačne uporabe materialnega prava (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) tožbi ugodilo. V tožbi je tožnica postavila tako ugotovitveni kot izpodbojni zahtevek ter tudi zahtevek po izdaji novega vozniškega dovoljenja z veljavnostjo do 30. 8. 2031 (spor polne jurisdikcije). Ker sodišče v obravnavanem upravnem sporu po naravi stvari v sporu polne jurisdikcije ne more odločiti, tožnica pa bi z odpravo dovoljenja ostala brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je sodišče na podlagi prvega in tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 in prvega odstavka 64.a člena ZUS-1 ugodilo tožbi tako, da je ugotovilo nezakonitost izdanega vozniškega dovoljenja, odpravilo drugostopenjsko odločbo (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in v skladu s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu z nalogo, da mora ob nespremenjenem dejanskem stanju izdati novo vozniško dovoljenje z veljavnostjo do 30. 8. 2021, in sicer v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo, pri čemer je vezan na izrek sodbe ter na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.
**K II. točki izreka:**
12. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v upravnem sporu zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) in ker je morala po presoji sodišča tožnica v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se ji priznajo še stroški v višini 10% od zneska 285,00 EUR, skupaj torej 313,50 EUR. Povečano za davek na dodano vrednost je skupni znesek 382,47 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).