Jedro

V primeru, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se vloga tožeče stranke za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011 ne odobri. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo sofinanciranje zavrnjeno, ker je projekt po kvantitativnih merilih pridobil 55 od 100 možnih točk, prag števila točk nad katerimi je odobreno sofinanciranje pa je 75 ali več točk. V nadaljevanju je bilo obrazloženo točkovanje po posameznem kvantitativnem merilu.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeni sklep in zatrjuje, da je prišlo v postopku do številnih procesnih in materialnih napak in da se odločitev komisije v več delih opira na nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Ugotavlja, da je komisija v treh od skupnih petih meril, odločitev o višini doseženih točk sprejela samovoljno, v nasprotju z objavljenimi kriteriji in brez ustrezne pravne podlage. Po kriteriju „inovativnosti“ ji je bilo dodeljeno 10 točk. Pri tem je tožeča stranka zmotno ugotovila, da gre pri prijavljenem projektu za prilagoditev oz. izboljšavo obstoječih robotov in ne za razvoj novega produkta ter predstavitev novih tehnologij in pri tem svojo odločitev, kljub predloženim dokazilom, oprla na predstavitev primerjave konkurenčnih izdelkov, ki jo je tožeča stranka navedla zgolj z namenom lažjega razumevanja izdelka. Pri merilu „sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov“ je komisija prijavitelju (sedaj tožniku), dodelila 0 točk z utemeljitvijo, da v predloženi pogodbi z UM, Fakulteto za strojništvo, ni nedvoumno opredeljeno, da poteka sodelovanje na projektu in kakšno je konkretno sodelovanje. Odločitev tožene stranke izhaja iz očitno nestrokovnega in samovoljnega presojanja dokazov, saj je svojo odločitev oprla izključno na 3. člen pogodbe, ta člen pa se nanaša le na višino plačila in v nasprotju s trditvami tožene stranke ne vsebuje nikakršnega napotila o naknadni določitvi konkretnega sodelovanja s posebno pogodbo. Po kriteriju „tržna naravnanost in potencialni trg v povezavi s projektom“ ji je komisija dodelila 10 točk z utemeljitvijo, da ni narejene natančne tržne analize za države izven Slovenije. Navedena ugotovitev je po presoji tožeče stranke neresnična in brez podlage, saj je tožeča stranka izdelala natančno strategijo trženja ter s konkretnimi finančnimi pokazatelji opredelila rast tržnega deleža na globalnem trgu vse do leta 2014. Upoštevaje vse navedeno tako tožeča stranka predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in da se zadeva v zvezi s presojo kvantitativnih meril vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka vse tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je komisija v postopku za dodelitev državne pomoči popolnoma korektno proučila vlogo in projekt tožeče stranke in pri tem upoštevala merila za ocenjevanje projekta in obrazložitev posameznih kvantitativnih meril, ki jih tožeča stranka pri pripravi vloge in tožbe očitno ni upoštevala. V zvezi s točkovanjem po merilu „inovativnosti“ pojasnjuje, da tožeča stranka v vlogi ni predložila dokumentacije, iz katere bi bilo jasno razvidna lastna razvojna aktivnost pri uvajanju novih izdelkov in gre tako za prilagoditev obstoječih rešitev, zato ji je komisija po tem kriteriju pravilno dodelila 10 točk. V zvezi s kriterijem „sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja“ je tožeča stranka prejela 0 točk iz razloga, ker iz predložene pogodbe izhaja, da gre le za splošno pogodbo, ki določa precej široke okvire za medsebojno sodelovanje, brez zavezujočih obvez in posledic v primeru neizpolnjevanja le-te. Po kriteriju „tržne naravnanosti“ je komisija vlogi tožeče stranke dodelila 10 točk, ker je bila opravljena konkretna analiza le za Slovenijo, analiz za druge države pa ni bilo predstavljenih. Poudarja tudi, da so bile navedbe v javnem razpisu za tožečo stranko dovolj jasne in nedvoumne tako, da je tožena stranka na tej podlagi lahko pravilno odločila in izdala izpodbijani sklep, s katerim je bila vloga tožeče stranke zavrnjena.

V odgovoru na odgovor na tožbo tožene stranke tožeča stranka ponavlja tožbene navedbe glede neustrezne ocenitve po vseh spornih kriterijih in se pri tem sklicuje na Poslovni načrt ter predloženo pogodbo sklenjeno s Fakulteto za strojništvo.

Tožba ni utemeljena.

Predmet izpodbijanega akta je zavrnitev vloge tožeče stranke za sofinanciranje projekta tožeče stranke z nazivom „razvoj podvodne robotizacije in avtomatizacije podvodnih nadzornih sistemov“, vložene na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011 objavljenega v Uradnem listu RS št. 10/2011, ker projekt po kvantitativnih merilih ni prejel zadostnega števila točk. Prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, je bil 75 točk, projekt tožeče stranke pa je bil ocenjen s 55 točkami.

Navedena odločitev je tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita. V primeru, ko gre za sofinanciranje iz javnih sredstev, je upravno sodna praksa zavzela stališče, da je treba upoštevati splošno načelo enakosti pred zakonom, to pomeni, da je treba omogočiti ponudnikom, da za javna sredstva konkurirajo pod enakimi pogoji. Pravica do enakega varstva pravic pa vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločbe, s katero pristojni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih stranke. V primeru kot je obravnavani, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. In obrazložitve izpodbijanega sklepa tak preizkus omogoča, tudi v povezavi s številčnimi ocenami, razbrati, zakaj pri nekaterih (spornih) kriterijih (inovativnost, sodelovanje z institucijami znanstvenega razvoja in tržne naravnanosti) vloga tožeče stranke izpolnjuje razpisne kriterije le v manjši meri oz. jih sploh ne. V zadevah javnih razpisov je namreč presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev zadržana, kar pomeni, da je pristojnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.

Sodišče je glede na navedeno in ob uporabi zadržanega testa presoje ugotovilo, da obrazložitev izpodbijanega sklepa omogoča, tudi v povezavi s številčnimi ocenami, razbrati, zakaj je pri nekaterih (spornih) kriterijih tožeča stranka po posameznem kvantitativnem merilu dobila določeno število točk. Navedeno utemeljujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa. Zato so iz tega razloga tožbeni ugovori v zvezi z napačnim vrednotenjem spornih kvantitativnih meril neutemeljeni. Glede na to, da tožnik na podlagi ocenjevanja ni dosegel praga števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje oziroma nadaljnja presoja po kvalitativnih merilih (60 točk ali več), je bila upoštevaje določbo točke 5 citiranega javnega razpisa vloga utemeljeno zavrnjena. V tretjem odstavku točke 5. citiranega javnega razpisa je namreč določeno, da projekt, ki po kvantitativnih merilih prejme manj kot 60 točk, takoj pridobi negativno mnenje in ne gre v nadaljnje ocenjevanje po kvalitativnih merilih, ter ne more pridobiti sofinanciranja (subvencije).

Upoštevaje vse navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbi zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.