Jedro

Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna.

Plačilo vsekakor pomeni zelo nedvoumno pripoznavo dolga, če hkrati s plačilom ni pojasnjen kak drug namen. Pri presoji konkludentnega ravnanja (v konkretnem primeru plačila) ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko sodbe se zavrže, zoper II. točko sodbe pa se pritožba zavrne in se v tem delu (II. točka) sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 402 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov in (II.) naložilo toženi stranki, da tožeči povrne 227,33 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. V pravočasni pritožbi toženka uveljavlja kršitev materialnega prava in določb pravdnega postopka ter predlaga spremembo sodbe tako, da se pravdni stroški naložijo v plačilo tožeči stranki oz. podrejeno, da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Podrobneje bo na posamezne pritožbene navedbe odgovorjeno v nadaljevanju.

3. Tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4. Pritožba zoper I. točko sodbe ni dovoljena, zoper II. točko pa ni utemeljena.

5. Toženka meni, da tožbeni zahtevek ni utemeljen in da tožeča stranka ni upravičena do pravdnih stroškov. Na dolgo in široko pritožba razpreda o vsebinskih pripombah na odločitev sodišča prve stopnje v I. točki sodbe, a vendar teh navedb pritožbeno sodišče ne povzema, saj je bil v tem delu tožbeni zahtevek zavrnjen.

6. Predpostavka dovoljenosti pritožbe je med drugim, da jo je vložila upravičena oseba oziroma oseba, ki je zanjo imela pravni interes (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna. S I. točko izpodbijane sodbe je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, kar je toženki v korist in zanjo ne predstavlja neugodne odločitve. Zato toženka za pritožbo zoper izpodbijano sodbo nima pravnega interesa, kar pomeni, da ta ni dovoljena in jo je treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP).

7. V preostalem delu, ki se nanaša na pravdne stroške, je treba preizkusiti le, če je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov. V izpodbijanem sklepu jih je odmerilo na podlagi določbe drugega odstavka 154. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je po obširni obrazložitvi, zakaj šteje, da je tožeča stranka od tožene upravičeno zahtevala plačilo vtoževanih terjatev, tožbeni zahtevek (pravilno) zavrnilo, saj ne more toženi stranki ponovno naložiti plačila vtoževanega zneska, ki ga je toženka že v celoti plačala. Toženka z umikom tožbe, ki ga je takoj po plačilu v spis vložila tožeča stranka, ni soglašala. Pomembno je, da toženka ne ob plačilu in tudi ne v vlogi s katero je obvestila sodišče, da nasprotuje umiku tožbe, ni ničesar pojasnila. Plačilo je izvedla 25. 8. 2021 in vse do vloge z dne 14. 1. 2022 ni pojasnila namena plačila.

9. Obligacijski zakonik1 v drugem odstavku 364. člena določa kot enega od (konkludentnih) načinov pripoznave obveznosti tudi plačilo.2 Plačilo vsekakor pomeni zelo nedvoumno pripoznavo dolga, če hkrati s plačilom ni pojasnjen kak drug namen. Tak drug namen bi bil npr. da se dolžnik s plačilom želi izogniti zamudnimi obrestim in si pridržuje dokazati, da terjatev sicer ne obstoji. Takšna izjava bi bila pomembna tudi z vidika 191. člena OZ, ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.3 Izjavo pa mora dati dolžnik ob plačilu in ne šele čez pol leta. Da vsako plačilo na transakcijski račun pomeni pripoznavo dolga (do višine plačanega zneska), izhaja iz sodne prakse.4 Pomembno je tudi, da pri presoji konkludentnega ravnanja (v konkretnem primeru plačila) ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.5 V obravnavani zadevi ob plačilu, kot tudi nadaljnjih nekaj mesecev, objektivno ni bilo razvidno drugega, kot da je dolžnica (toženka) svojo obveznost v celoti poravnala, kar pa pomeni, da je terjatev po drugem odstavku 264. člena OZ v celoti pripoznala.

10. Pritožbeno sodišče zato šteje, da je s poplačilom celotnega vtoževanega zneska toženka pripoznala obveznost, saj hkrati s plačilom ni podala nikakršne izjave, ki bi pojasnila drugačen namen plačila. Tožeča stranka ob prejemu plačila tako ni imela nobenega razloga, da bi plačilo (objektivno) razumela kako drugače, kot da toženka pripoznava svojo obveznost. Kot rečeno, je toženka izjavo, da s plačilom ni pripoznala obveznosti, poslala sodišču šele 14. 1. 2021, kar pa je prepozno. Dejstvo, da je toženka dan pred plačilom vtoževane obveznosti vložila vlogo, v kateri oporeka temelju obveznosti, na samo plačilo ne vpliva in nikakor ne more pomeniti, da plačilo (brez posebnega pojasnila) objektivno ne pomeni pripoznave.

11. Sodišče prve stopnje je zato po nepotrebnem ugotavljalo dejstva v zvezi s temeljem vtoževane obveznosti, saj je bila ta s toženkinim plačilom pripoznana. Sicer pa je tudi odločitev glede temelja vtoževane obveznosti pravilna – najemina je določljiva, vprašanje lastništva predmeta najema pa ne vpliva na veljavnost najemne pogodbe oz. obstoj najemnega razmerja.

12. Upoštevaje vse te okoliščine je sodišče prve stopnje po določbi drugega odstavka 154. člena ZPP6 pravilno naložilo plačilo stroškov toženki. Ker pritožba višini odmerjenih stroškov ne oporeka, pritožbeno sodišče šteje, da ta za toženko ni sporna.

13. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo v II. točki potrdilo (353. člena ZPP).

14. Toženka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena in 165. člen ZPP).

1 Uradni list RS, št. 83/20431, s spremembami, v nadaljevanju: OZ. 2 Dolg lahko pripozna dolžnik ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. 3 Ker toženka takšne izjave ni podala, tudi v primeru, če bi uspela dokazati neobstoj terjatve zaradi prostovoljnega plačila plačanega zneska ne bi mogla zahtevati nazaj. 4 npr. VSL Sodba in sklep II Cp 1410/2020. 5 VSL sodba in sklep I Cp 681/2017. 6 Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, au pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.