Jedro

Stališče pritožnika, češ da bi ga moralo zapuščinsko sodišče kot upnika vabiti na obravnave in v sklepu o dedovanju odločiti o njegovi terjatvi do zapustnika (zapuščine), je zmotno. Pritožnik kot upnik namreč ni stranka predmetnega zapuščinskega postopka. Za stranke zapuščinskega postopka se skladno s 175. členom ZD štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (oziroma svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago). Upniki (torej tisti, ki zatrjujejo obstoj terjatve/obligacijske pravice v razmerju do zapustnika/zapuščine) pa imajo v zapuščinskem postopku položaj stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev.

Terjatve zapustnikovih upnikov se ugotavljajo v pravdnem in ne v zapuščinskem postopku. Zapuščinsko sodišče zato ni bilo dolžno pozivati dedičevega začasnega skrbnika, da se izjavi o prijavljeni terjatvi pritožnika. Ta bo imel možnost svojo terjatev, v kolikor je dedič ne bo priznal, nasproti slednjemu uveljavljati v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrže. Dedič R. D. sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 28. 5. 2013: - ugotovilo, da zapuščina obsega posamezni del št. 2 v stavbi št. 1826 k. o. X, 1/4 parc. št. 976/1 k. o. X, 1/4 parc. št. 976/2 k. o. X, 1/4 parc. št. *141/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 1530/0 k. o. X, 1/4 parc. št. 1367/0 k. o. X, 1/4 parc. št. 503/177 k. o. X, 1/4 parc. št. 777/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 780/3 k. o. X, 1/4 parc. št. 780/5 k. o. X, 1/4 parc. št. 782/0 k. o. X, 1/4 parc. št. 854/0 k. o. X, 1/4 parc. št. 1198/5 k. o. X, 1/4 parc. št. 1219/1 k. o. X, 1/4 parc. št. 1219/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 1223/3 k. o. X, 1/4 parc. št. 1245/1 k. o. X, 1/4 parc. št. 1369/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 1398/4 k. o. X, 1/4 parc. št. 1399/1 k. o. X, 1/4 parc. št. 1400/0 k. o. X, 1/4 parc. št. 1403/1 k. o. X, 1/4 parc. št. 1403/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 1430/0 k. o. X, 1/4 parc. št. 1435/3 k. o. X, 1/4 parc. št. 1485/1 k. o. X, 1/4 parc. št. 1489/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 1541/0 k. o. X, 1/4 parc. št. 1543/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 1544/1 k. o. X, 1/4 parc. št. 1570/1 k. o. X, 1/4 parc. št. 1571/1 k. o. X, 1/4 parc. št. 1617/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 1619/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 1633/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 1636/2 k. o. X, 1/4 parc. št. 1644/3 k. o. X, 1/4 parc. št. *159/0 k. o. X, sredstva na računu N. d.d. št. 000 (predhodna številka računa 000) v višini 2.888,85 EUR, od katerega se odšteje znesek 684,00 EUR za plačilo sodne takse, sredstva na računu N. d.d. št. 001 (predhodna številka računa 000) v višini 9.100,50 EUR, sredstva na računu S., št. 000 v višini 4.488,82 EUR, sredstva na računu S., št. 001 v višini 19.210,72 EUR (I. točka izreka), - ugotovilo, da je dedič (na podlagi zakonitega dedovanja) zapustnikov sin D. R., roj. ..., neznanega naslova, EMŠO 000, do celote zapuščine (III. točka izreka), - odločilo, da stroški postopka obsegajo stroške prevodov v višini 601,03 EUR in stroške v postopku postavljenega začasnega zastopnika v višini 3.025,16 EUR (stroški sodne takse v višini 684,00 EUR in stroški začasnega zastopnika v višini 2.341,16 EUR) ter da bodo sredstva (v višini 198,97 EUR) preplačila predujma vrnjena na račun zapustnika pri N. (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje V. K. ter pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da ugotovi tudi obstoj prijavljenih terjatev. Navaja, da zapuščinsko sodišče v izreku izpodbijanega sklepa ni odločilo o prijavljenih terjatvah (katere bi moralo predložiti začasnemu skrbniku v izjavo). Poudarja, da gre v pretežni meri za stroške stanovanja, ki bi jih moral dejansko plačevati začasni skrbnik zapuščine, plačeval pa jih je (in jih še vedno) pritožnik. Zato bi moral biti kot upnik tudi po tistem, ko je bilo ugotovljeno, da nima več statusa dediča (ampak zgolj status upnika), vabljen na vse zapuščinske naroke. S tem, ko sodišče v sklepu ni ugotovilo obstoja terjatve do zapuščine in njihovega statusa, ni v celoti odločilo o znani zapuščini. O tem bi moralo odločiti, da bi bilo jasno, da so bile terjatve prijavljene pravočasno in da se je s prijavo v zapuščinski postopek pretrgal tek njihovega zastaranja, prav tako zato, da se upnika seznani s tem, kaj bo moral v primeru njihovega prerekanja zahtevati v pravdnem postopku. Opustitev ugotovitve obstoja terjatve (oziroma njihove (ne)spornosti) v izreku sklepa o dedovanju pomeni, da se je upniku onemogočilo uveljavljanje njegovih pravic, saj lahko sedaj vloži zahtevek le za zadnjih pet let (kolikor je splošni rok za zastaranje terjatev). Šele z vročitvijo pravilnega sklepa o dedovanju (v katerem izreku je govora tudi o njegovih upravičenjih) bo upnik dobil možnost uveljavljanja zahtevkov, ki so bili prerekani v zapuščinskem postopku. Priznana terjatev bi pomenila tudi zmanjšanje vrednosti celotne zapuščine, torej vpliva na obseg zapuščine in s tem na čisto vrednost zapuščine, kar je pomembno zaradi odmere sodnih taks.

3. Dedič R. D. je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Stališče pritožnika, češ da bi ga moralo zapuščinsko sodišče kot upnika vabiti na obravnave in v sklepu o dedovanju odločiti o njegovi terjatvi do zapustnika (zapuščine), je zmotno. Pritožnik kot upnik namreč ni stranka predmetnega zapuščinskega postopka. Za stranke zapuščinskega postopka se skladno s 175. členom Zakona o dedovanju (ZD (1)) štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (oziroma svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago). Upniki (torej tisti, ki zatrjujejo obstoj terjatve/obligacijske pravice v razmerju do zapustnika/zapuščine) pa imajo v zapuščinskem postopku položaj stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev.(2) V skladu s predhodno navedenim tudi sklep o dedovanju (glej 214. člen ZD) ne vsebuje ugotovitve (odločitve) o terjatvah do zapustnika, ki so jih v zapuščinskem postopku priglasili upniki. Terjatve zapustnikovih upnikov se ugotavljajo v pravdnem in ne v zapuščinskem postopku. Zapuščinsko sodišče zato ni bilo dolžno pozivati dedičevega začasnega skrbnika, da se izjavi o prijavljeni terjatvi pritožnika. Ta bo imel možnost svojo terjatev, v kolikor je dedič ne bo priznal, nasproti slednjemu uveljavljati v pravdnem postopku.

6. Tudi pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku ima samo stranka. Ker pritožnik (kot je bilo predhodno poudarjeno) to ni, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči (četrti odstavek 343. člena ZPP (3) v zvezi s 352. členom istega zakona in 163. členom ZD). Do ostalih v pritožbi navedenih razlogov se zato pritožbeno sodišče ni opredeljevalo.(4) Dedič R. D. sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, saj v odgovoru podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o pritožbi (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP in 163. členom ZD).

(1) Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami

(2) Česar pritožnik ne zatrjuje.

(3) Zakon o pravdnem postopku,Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

(4) Opozarja pa na zmotnost pritožbenega naziranja, češ da naj bi priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku pretrgala zastaranje upnikove terjatve proti dolžnikovemu dediču. Ker (razen v primeru iz 143. člena ZD) ni predmet zapuščinskega postopka, prijava terjatve v njem ne sodi v okvir zakonsko relevantnih dejanj upnika zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev (365. členu OZ).