Jedro

Pravno relevanten pogoj za priznanje pravice do invalidnine, to je obstoj telesne okvare zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pri tožniku ni izpolnjen. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine zato ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 28. 2. 2014 in št. ... z dne 28. 11. 2013 in da se mu prizna pravica do invalidnine za 3. stopnjo telesne okvare od 30. 9. 2013 dalje kot posledica poškodbe pri delu, ki jo je tožena stranka dolžna odmeriti v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe in jo izplačati od 30. 9. 2013 dalje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitve ustave ter temeljnih človekovih pravic. Vztraja pri navedbah v tožbi, da bi morali pozvati kemijske strokovnjake in kirurge. Navaja, da je strokovni delavec s posebno pogodbo A. v Sloveniji, kjer se plačujejo prispevki in davki za B. na neto plačilo za 8 ur. Drugače je to vprašanje urejeno v C.. Če se strokovnemu delavcu zgodi poškodba na ali izven dela, se upoštevajo C. predpisi. Opisuje, do katerih pravic so v takšnem primeru upravičeni v C.. Vse sodbe je dobil v Republiki Sloveniji in C.. Meni, da ima pravico po Konvenciji člen 34. Predlaga, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje. Kršena je ustava in temeljne človekove pravice in svoboščine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do kršitve temeljnih pravic in svoboščin ter določb Ustave RS, pri čemer pritožba niti ne navede, s čem naj bi bile storjene te kršitve.

5. V obravnavni zadevi sta predmet sodne presoje odločbi toženca št. ... z dne 28. 2. 2014 in št.... z dne 28. 11. 2013, s katero je toženec odločil, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro. V tej zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do invalidnine za 3. stopnjo telesne okvare, ki naj bi nastala zaradi poškodbe pri delu.

6. Iz dokumentacije izhaja, da se je sedaj obravnavani postopek začel dne 30. 9. 2013, ki jo je za uveljavljanje pravice do invalidnine vložil tožnikov osebni zdravnik. V njej je navedel, da je predlog za oceno telesne okvare podan po treh poškodbah z dne 25. 3. 1980 na Nizozemskem s posledičnim vdihavanjem neidentificirane spojine klora. Julija 2012 je utrpel globoko vensko trombozo vene subklavie in tromboflebitis na desni nadlahti. Ugotovljena pa je bila tudi venska tromboza levega zgornjega uda. Osebni zdravnik pri pregledu ugotavlja, da v statusu ni odstopanj, ni otekline ali tipne zatekline, koža je topla in primerno obarvana. Dodaja, da v času od zadnje predstavitve na invalidski komisiji, ni drugih izvidov, razen izvidov v zvezi z vensko trombozo. Na podlagi takšne zahteve je zadevo v predsodnem postopku obravnavala najprej invalidska komisija I. stopnje dne 21. 11. 2013 in nato v pritožbenem postopku dne 6. 2. 2014 še invalidska komisija II. stopnje. Obe invalidski komisiji sta bile enotnega mnenja, da pri tožniku ni mogoče ugotoviti telesne okvare po nobeni točki veljavnega Seznama TO po samoupravnem sporazumu.

7. Glede na to, da je bila zahteva za priznanje pravice do invalidnine vložena 30. 9. 2013, je pravna podlaga za odločanje podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Ta v tretjem odstavku 403. člena določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o Seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89, v nadaljevanju Seznam TO po SaS) pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145. in 147. in 149. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1), vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.

8. Takšen pravno relevanten pogoj za priznanje pravice do invalidnine, in sicer obstoj TO zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pri tožniku tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izpolnjen. Po definiciji določeni v 143. členu ZPIZ-1, je TO podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, ki otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Skladno z drugim odstavkom 403. člena ZPIZ-2 se vrste in stopnje TO določajo po Seznamu TO SaS. Posamezno TO je tako mogoče ugotoviti le, če so pri zavarovancu podana takšna stanja poškodovanosti ali onesposobljenosti, kot so določena v Seznamu TO.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik TO v zvezi z okvaro pljučne funkcije uveljavljal že v socialnem sporu, ki se je vodil pri sodišču pod opr. št. V Ps 2000/2010. S sodbo z dne 26. 2. 2012 je sodišče na podlagi mnenja sodne izvedenke za pulmologijo ugotovilo, da tožniku po poglavju V pljuča in srce, ne obstaja nobena telesna okvara. Takšno zavrnilno sodbo je potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče s sodbo opr. št. Psp 450/2012 z dne 10. 1. 2013. 10. Ker je sodba postala pravnomočna, je že sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da pravnomočnost izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju in da se v sedaj obravnavani zadevi ne more več spuščati v obravnavo dejanskega stanja glede TO, ki je bilo podlaga za izdajo odločbe, da pri njem ne obstaja TO v zvezi s pljučno funkcijo. Pomembno pa je tudi dejstvo, da v dokumentaciji, ki jo je za obravnavo predložil osebni zdravnik tožnika, ni novih izvidov o okvari pljučne funkcije, ki v pravnomočno končanem postopku še ne bi bili obravnavani. Le v primeru, da bi bilo iz nove pulmološke medicinske dokumentacije, ki v pravnomočno končanem postopku še ni bila upoštevana, nanašala pa bi se na obdobje po 6. 8. 2010, ko je bila izdana dokončna in pravnomočna odločba toženca, razvidno, da je nastala nova TO po poglavju V. pljuča in srce Seznama TO. Sodišče prve stopnje je zato, ker tožnik ni predložil nobene nove ali relevantne dokumentacije, pravilno zavrnilo izvedbo dokaza s pridobitvijo izvedenskih mnenj več sodnih izvedencev. Iz tega razloga tožnik tudi v pritožbi neutemeljeno vztraja pri izvedbi dokaza z izvedencem, oziroma kot navaja s pritegnitvijo strokovnjakov kemijske stroke in kirurgov.

11. Telesne okvare podane zaradi funkcionalnih motenj zgornjih okončin so podane v poglavju VI. B Funkcionalne motnje. Navedeno stanje po preboleli globoki venski trombozi vene subklavie in tromboflebitisa na desni nadlahti, ni opredeljeno kot TO, niti zaradi venske tromboze levega zgornjega uda.

12. Ker za stanje po preboleli venski trombozi levega zgornjega uda in venske tromboze vene subklavie in tromboflebitisa na desni nadlahti, ni določene TO, zaradi tega stanja ni mogoče ugotoviti TO, posledično pa tudi ni razlogov, da bi se ugotavljal vzrok nastanka takšnega stanja, torej, da bi se ugotavljalo, iz katerega vzroka in ali zaradi poškodbe pri delu ali poklicni bolezni, je prišlo do takšnega zdravstvenega stanja.

13. Vse navedeno pa pomeni, da pri tožniku tudi niso izpolnjeni pogoji v 144. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidnine za poškodbo pri delu. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo izpodbijani odločbi za pravilni in zakoniti in tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo, iz enakih razlogov pa je tudi pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.