Jedro

Prav zaradi prekinitve je pri sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi prišlo do sklenitve nove pogodbe, pri kateri za uvrstitev v plačni razred velja določilo prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki določa, da se ob zaposlitvi javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je sklenjeno delovno razmerje. To pa pomeni, da se eventuelne predhodne zaposlitve pred prekinitvijo ne morejo upoštevati in je s sklenitvijo sporne pogodbe o zaposlitv napredovalno obdobje začelo znova teči.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači za čas od 1. 9. 2016 dalje do odločitve sodišča prve stopnje s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obresti ter za plačilo davkov in prispevkov od bruto zneskov razlik v plači (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, da toženki povrne stroške postopka v višini 528,34 EUR (II. točka izreka), stranskemu intervenientu pa stroške postopka v višini 327,73 EUR (III. točka izreka), obema v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter tožbenemu zahtevku ugodi s stroškovno posledico pravdnih in pritožbenih stroškov. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da ker pri tožnikovi sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 8. 2012 ni šlo za premestitev z drugega delovnega mesta, pred tem pa tožnik ni imel statusa javnega uslužbenca, je zato prišlo do prekinitve napredovalnega obdobja, s tem pa ni izpolnil pogojev za napredovanje iz 30. v 32. plačni razred in se mu pravilno izplačuje plača za 30. plačni razred. V skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZSPJS lahko javni uslužbenec napreduje vsaka 3 leta za en ali dva plačna razreda. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katera je predpisana enaka stopnja izobrazbe. Zato bi tožnik v letu 2015 lahko napredoval na podlagi ocen, pridobljenih v javnem sektorju v letih 2008, 2009 in 2013. Zakon ne določa, da se napredovalnega obdobja oziroma ocen, pridobljenih do prekinitve delovnega razmerja, ne upošteva. Izpodbijana sodba se do vsebine 16. člena ZSPJS ni opredelila, niti ne do tožnikovih trditev, da navedeno določilo ne določa, da morajo vse ocene izvirati iz neprekinjenega napredovalnega obdobja. Zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, sodišče pa je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Po stališču sodišča se je tožniku napredovalno obdobje prekinilo, ker v vmesnem času ni bil zaposlen v javnem sektorju in je posledično že pridobljene ocene izgubil. Takšno razumevanje pa prestavlja diskriminacijo, kar je tožnik tudi zatrjeval, sodišče pa je tak tožnikov ugovor kot pavšalen zavrnilo.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo meni, da je pritožba neutemeljena in naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači (zaradi uvrstitve v višji plačilni razred) zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je bil tožnik v obdobju od 17. 3. 2005 do 7. 7. 2005 zaposlen kot javni uslužbenec, nato od 16. 4. 2007 do 9. 7. 2007 ni bil javni uslužbenec, od 1. 9. 2007 do 31. 1. 2011 ponovno kot javni uslužbenec ter od 1. 2. 2011 do 31. 8. 2011 ponovno ni bil javni uslužbenec. S 1. 9. 2013 se je zaposlil pri toženki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 8. 2013, na delovnem mestu učitelja predmetnega pouka - športa, torej ponovno kot javni uslužbenec. Uvrščen je bil v 30. plačni razred, torej v osnovni plačni razred delovnega mesta. Tožnik meni, da je v letu 2015 izpolnjeval vse pogoje za napredovanje in uvrstitev v 32. plačni razred, s čimer pa se sodišče prve stopnje ni strinjalo, ker je prišlo do prekinitve napredovalnega obdobja.

7. Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev naj bi bila podana, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vsebine 16. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 108/2009 in nasl.) in s tem do trditev tožnika, da 16. člen ZSPJS ne določa, da morajo vse ocene izvirati iz neprekinjenega napredovalnega obdobja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje sicer res ni podalo neposredne opredelitve o navedenih tožnikovih trditvah, je pa z ustrezno in pravilno utemeljitvijo odgovorilo na takšne trditve in se pri tem sklicevalo na vsebino drugih zakonskih določb ter tako posredno odgovorilo, da so tožnikove opredelitve neutemeljene.

8. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da ni pomembno, da je pred tožnikovo zaposlitvijo pri toženki prišlo do prekinitve zaposlitve v javnem sektorju, s tem pa do prekinitve napredovalnega obdobja. Prav zaradi prekinitve (nazadnje za obdobje 1. 2. 2011 - 31. 8. 2011) je pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 8. 2013 prišlo do sklenitve nove pogodbe, pri kateri za uvrstitev v plačni razred velja določilo prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki določa, da se ob zaposlitvi javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je sklenjeno delovno razmerje. To pa pomeni, da se eventuelne predhodne zaposlitve pred prekinitvijo ne morejo upoštevati in je s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 8. 2013 napredovalno obdobje začelo znova teči. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že večkrat (npr. opr. št. Pdp 541/2015 in Pdp 727/2017).

9. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri navedenem ravnanju toženke ne gre za diskriminacijo. Za takšno ravnanje bi šlo, v kolikor bi se delavec v enakem ali podobnem položaju obravnaval manj ugodno kot druga oseba. V nasprotju s tem, pa je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 8. 2013 v enakem položaju kot javni uslužbenci, ki prvič sklepajo pogodbo o zaposlitvi na podlagi določb ZSPJS.

10. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

11. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo 154. člena in 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

13. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).