Jedro

Za presojo obstoja odškodninske odgovornosti toženca je pomembno samo njegovo razmerje, zato ni mogoče upoštevati trditve tožeče stranke, da toženčevi sopotniki niso oškodovancu preprečili vstopa na, v pustno ladjo predelan traktor.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da naj tožena stranka tožeči plača znesek 604.900,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.5.1995 dalje do plačila ter ji povrne pravdne stroške, prav tako z zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške v znesku 122.307,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.10.1998 dalje.

Proti sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje izjave prič zmotno ocenilo. Iz izjav prič izhaja, da se je na "pustni ladji" vozilo več oseb "policistov" z vednostjo tožene stranke. Iz izjav samega toženca in prič izhaja, da niso ukrenili ničesar za preprečitev oškodovancu S. A. dostop na "pustno ladjo". Soodgovornost oškodovanca pa je tožeča stranka že upoštevala. Izvedeni dokazi govorijo v prid utemeljenosti zahtevka tožeče stranke v smislu določbe I/1 člena 3 Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.

Pritožba je bila poslana toženi stranki, ki pa odgovora nanjo ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek pravilnosti ocene izvedenih dokazov.

Obe zaslišani priči sta potrdili izjavo toženca, da so se, poleg njega, na v "ladjo" predelanem traktorju, kot nevarni stvari, vozili še trije "policisti" in da toženec ni imel nobenega nadzora nad vstopanjem tretjih oseb na "ladjo", niti ne možnosti, da bi njihov vstop preprečil. Toženčeva naloga je bila le vožnja traktorja in še to po navodilu "policista". Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca oziroma policistov in da toženec ni mogel niti pričakovati, niti preprečiti vstopa tretjim osebam na "palubo ladje". Za presojo podlage toženčeve odškodninske odgovornosti je odločilno samo toženčevo ravnanje, zato ni mogoče upoštevati pritožbene trditve, da policisti oškodovancu niso preprečili vstopa na "ladjo". Edini, ki bi to mogli storiti so bili "policisti". Če tega niso storili posledic njihove opustitve ni mogoče pripisati tožencu. Sodišče prve stopnje je potemtakem pravilno ugotovilo, da je toženec kot imetnik nevarne stvari prost odgovornosti, saj je dokazal, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, oziroma policistov, kot tretjih, ki ga ni mogel pričakovati, niti se njegovim posledicam izogniti, ali jih odstraniti (2. odstavek 177. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Ob pravilno ugotovljenih dejstvih je pravilen tudi materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da ni podana odškodninska odgovornost toženca in zato tudi ne podlaga njegove regresne zaveze tožeči stranki.

Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni izpolnjen. Ker tudi ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi določbe 368. člena ZPP pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Odločitev o zavrnitvi pritožbe obsega tudi odločitev o priglašenih pritožbenih stroških tožeče stranke. Podlaga tej odločitvi je določba 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 166. člena ZPP in je posledica dejstva, da tožeča stranka s pritožbo ni uspela.