Jedro

Sodba nima razlogov o storilčevi krivdi, kar pomeni, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja za izravnalne ukrepe Ljubljana je s plačilnim nalogom z dne 29. 11. 2014 storilca B. H. spoznal za odgovornega storitve prekrška po prvem odstavku 146. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) in mu izrekel 2.000,00 EUR globe. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 15. 12. 2015 zahtevo za sodno varstvo storilčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu naložilo v plačilo 150,00 EUR sodne takse.

2. Zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi, kot uvodoma navaja, bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in zaradi kršitve materialnih določb zakona. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) poslalo storilcu, ki se nanjo ni odzval, in njegovi zagovornici, ki je izrazila strinjanje s stališči tožilke.

B.

4. Iz plačilnega naloga izhaja, da je storilec tujcu - državljanu Republike Črne Gore dal delo kljub temu, da tujec ni imel dovoljenja za začasno prebivanje. Okrajno sodišče je dejansko stanje dopolnilo z ugotovitvami, da sta tujec in storilec sklenila podjemno pogodbo za en mesec; da je imel tujec začasno prebivanje urejeno pri bratrancu v P. v Kranju; da je imel status študenta in da si je pridobival enotno matično številko občana, davčno številko in študentsko napotnico. Prekrškovni organ in sodišče sta ocenila, da je storilec s tem ravnanjem izpolnil zakonske znake prekrška po prvem odstavku 146. člena v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZTuj-2, saj je tujcu omogočil prebivanje na ozemlju Republike Slovenije, pri tem pa je ravnal v nasprotju z določbami ZTuj-2, s katerimi so predpisani pogoji za prebivanje tujca na ozemlju Republike Slovenije.

5. Vložnica med drugim opozarja na subjektivne zakonske znake predmetnega prekrška in na pomanjkljive razloge izpodbijane sodbe, ki jih navezuje na izvršitveno ravnanje storilca in na njegovo krivdo (z navedbo, da bi se sodišče moralo izjasniti o dejstvih, da je imel storilec status študenta in davčno številko, načenja problematiko pravne zmote). Vrhovno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov o storilčevi krivdi. To pomeni, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 (sodba nima razlogov). Glede na naravo te kršitve Vrhovno sodišče ni presojalo preostalih navedb vložnice.

C.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena, zato ji je Vrhovno sodišče ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). V novem postopku bo moralo sodišče dopolniti dokazni postopek, ugotavljati storilčevo krivdo ter na podlagi skrbne presoje izvedenih dokazov odločiti o zahtevi za sodno varstvo.