Jedro

Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije; mogoča je le v primeru, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.

Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Predlagatelj je v obravnavani zadevi predlagal vrnitev ½ solastniškega deleža na nepremičninah parc. št. x in y, obe k. o. Z. J.. Po pravnomočnih odločitvah, da se predlog glede prve nepremičnine zavrže, predlog glede druge pa je po temelju utemeljen in se v naravi vrne tisti njen del, ki ga sedaj predstavljajo parc. št. .a in .b, obe k. o. Z. J. (delni in vmesni sklep Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. N 38/2004 z dne 22. 12. 2006 v zvezi s sklepom opr. št. VSL II Cp 907/2007 z dne 14. 2. 2007 ter sklep Okrajnega sodišča v Kranju z dne 11. 7. 2008), je sodišče prve stopnje odločalo še o obliki vrnitve preostalega dela (1275 m²) parc. št. y, k. o. Z. J.. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da je pokojni I. M., upravičen do odškodnine za 1275 m² parc. št. y, k. o. J., v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, d. d., v višini 346,74 EUR (1. tč. izreka). Slednji je naložilo, naj v roku 3 mesecev po pravnomočnosti sklepa te obveznice izroči skrbniku za posebni primer – predlagatelju (2. tč. izreka).

(2) Zoper navedeni sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da bo I. M. upravičen do nadomestnih zemljišč, sicer pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem priglaša tako stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, kot tudi pritožbene stroške. Ne strinja se z ugotovitvijo, da zavezanec ne razpolaga z zemljišči, ki bi jih upravičencu lahko izročil kot nadomestna zemljišča. Opozarja, da je sodišče do takšnega zaključka prišlo zgolj na podlagi navedb občine ter Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (dopisa z dne 7. 9. in 14. 9. 2009), ki pa niso resnične. Občina je namreč lastnica parc. št. x k. o. Z. J., zato bi mu to nepremičnino (oziroma vsaj njen del, ki po vrednosti in kvaliteti ustreza 1275 m² podržavljene parcele) lahko izročila, kot je med postopkom tudi predlagal. (3) Na pritožbo, ki je bila vročena nasprotnim udeležencem, je odgovorila le druga nasprotna udeleženka. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Prav tako priglaša stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje, kot tudi pritožbene stroške.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine, za katero se zavzema pritožnik, ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije; mogoča je le v primeru, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta (3. odst. 42. čl. Zakona o denacionalizaciji, Ur. l. RS/I, št. 27/1991, s spremembami; od tu ZDen). Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se zato obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja. Ker do takšnega sporazuma ni prišlo (tej ugotovitvi predlagatelj ne nasprotuje), gre upravičencu za predmetno zemljišče odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (1. odst. 42. čl. ZDen). Obravnavani zaključek je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo ravno (in samo) s temi razlogi (3. in 4. odst. na 2. str. obrazložitve izpodbijanega sklepa), zato so drugačna pritožbena namigovanja nerazumljiva.

(6) Ob odsotnosti drugih pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče opravilo še uradni preizkus, ki je pokazal, da je sodišče materialno pravo uporabilo pravilno, zagrešilo pa tudi ni kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP). Ker torej v pritožbi uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je tukajšnje sodišče v skladu z določbo 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 56. čl. ZDen in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986, s spremembami; od tu ZNP) pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

(7) Predlagatelj s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato je pritožbeno sodišče odločilo, naj vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. in 155. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP, 56. čl. ZDen in 37. čl. ZNP). O stroških, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje, še ni bilo odločeno, zato je ta del pritožbe in odgovora nanjo šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.