Jedro

Posebna značilnost postopka osebnega stečaja je v tem, da fizična oseba, drugače kot pravna oseba, po koncu stečajnega postopka ne preneha in je še naprej nosilec pravic in obveznosti. Zaradi tega uporaba nekaterih pravnih pravil, ki se uporabljajo v stečajnem postopku nad pravno osebno, ni primerna in je njihova uporaba izključena po drugem odstavku 383. člena ZFPPIPP. Tako se v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo določila o prenosu premoženja na druge osebe, ko upniki ne podajo soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti ali je to povezano z nesorazmernimi stroški (5. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). V postopku osebnega stečaja torej premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti noben od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku, saj ta po končanem stečajnem postopku ne preneha obstajati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo postopek osebnega stečaja (I. točka izreka) in razrešilo stečajnega upravitelja (II. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo postopek osebnega stečaja in razrešilo stečajnega upravitelja (1. in 2. točka prvega odstavka 376. člena ZFPPIPP). Ugotovilo je, da je upravitelj opravil vsa dejanja v postopku in predložil svoje končno poročilo v skladu z drugim odstavkom 375. člena ZFPPIPP, iz katerega izhaja: da so bile dolžniku odpuščene obveznosti s sklepom z dne 10. 5. 2023, ki je postal pravnomočen 13. 6. 2023; da je bil v postopku unovčen le del premoženja stečajnega dolžnika, razdelitev pa je bila opravljena tako, da je bil delež poplačila ločitvenih upnikov 11,57 %; da nepremičnine z ID znakom parcela 0000 332 v solastniškem deležu 1/2 od celote (v nadaljevanju: Nepremičnina) ni bilo mogoče prodati, noben upnik pa ni privolil v njen prevzem; da denarna sredstva ne zadoščajo za plačilo zadnjega dela nagrade upravitelja, kot tudi ne za plačilo potnih, materialnih in administrativnih stroškov.

5.Pritožnica nasprotuje odločitvi sodišča, da konča postopek osebnega stečaja, ne da bi odločilo o tem, komu pripada neunovčeno premoženje. Pri tem ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da neunovčeno premoženje predstavlja Nepremičnina, ki ni bila prodana, ker je bilo vseh sedem prodaj neuspešnih, kot tudi ne ugotovitvi, da noben upnik, ki je bil v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZFPPIPP pozvan k njenemu prevzemu, v prevzem ni privolil.

6.Namen postopka osebnega stečaja je enak kot namen stečajnega postopka nad pravno osebo. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Zato se v skladu s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 ZFPPIPP. V oddelek 5.9 je uvrščen tudi 374. člen, ki v drugem odstavku med drugim določa, da v kolikor upniki ali družbeniki ne privolijo v prevzem premoženja, se nepremičnina prenese na lokalno skupnost, na območju katere je ta nepremičnina. Vendar je uporaba drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja izrecno izključena (5. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP odločiti, da se Nepremičnina prenese na Občino X. Tega pritožnica ne more doseči niti s sklicevanjem na poziv ločitvenim upnikom za prevzem premoženja z dne 13. 5. 2025. Četudi je bilo v 5. točki tega poziva navedeno, da se bo neprevzeto premoženje preneslo na Republiko Slovenijo, mora sodišče pri končni odločitvi ostati v okviru materialnega prava, ki v postopku osebnega stečaja prenos nepremičnine na lokalno skupnost na podlagi drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP izrecno izključuje. Napačen poziv ne more nikomur podeliti upravičenja, ki ga zakon ne daje.

7.Posebna značilnost postopka osebnega stečaja je v tem, da fizična oseba, drugače kot pravna oseba, po koncu stečajnega postopka ne preneha in je še naprej nosilec pravic in obveznosti. Zaradi tega uporaba nekaterih pravnih pravil, ki se uporabljajo v stečajnem postopku nad pravno osebno, ni primerna in je njihova uporaba izključena po drugem odstavku 383. člena ZFPPIPP. Tako se v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo določila o prenosu premoženja na druge osebe, ko upniki ne podajo soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti ali je to povezano z nesorazmernimi stroški (5. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). V postopku osebnega stečaja torej premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti noben od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku, saj ta po končanem stečajnem postopku ne preneha obstajati. Zato je neutemeljeno pritožbeno sodišče, da bi moralo sodišče prve stopnje pred zaključkom osebnega stečaja nad dolžnikom odločiti, na koga se prenese Nepremičnina.

8.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 374, 374/1, 374/2, 376, 376/1, 383, 383/1, 383/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.