Jedro

Podatki GURS-a o vrednosti nepremičnin so uradna evidenca, zato jih je bil organ za ugotovitev vrednosti premoženja upravičen uporabiti. Zgolj namen evidence, da je namenjena določanju davka na nepremičnine ne zmanjšuje njene uporabnosti pri ugotavljanju višine premoženja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo A.A. in tožeče stranke za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I P 3010/2007. V obrazložitvi je navedel, da sta A.A. in tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka v zadevi I P 3010/2007. Iz obrazložitve izhaja, da je bila prošnja zavrnjena, ker premoženje prosilcev presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.771,20 EUR), kar po določbi 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izključuje prosilca do brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka izpodbija odločbo, ker nima podlage v zakonu, na podlagi katerega je bila izdana, iz vseh razlogov navedenih v 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Drugi člen ZBPP določa, kdo odloča o odobritvi brezplačne pravne pomoči, izpodbijana odločba, ki pa jo je izdal predsednik sodišča, ki pa ni organ upravnega odločanja na podlagi zakona, je zato v celoti nepravilna in nezakonita. Nadalje določa 3. odstavek 34. člena ZBPP kdaj se odloči v zadevah BPP z odločbo in kdaj s sklepom, kot bi moralo biti tudi v obravnavani zadevi. To pomeni, da imenovana sodnica „ne loči materialne odločbe od procesnega sklepa“. V obrazložitvi odločbe citirani členi ZUP, ZBPP in ZSV niso materialno pravne podlage za zavrnitev zahteve, zato izpodbijana odločba nima podlage v zakonu. Sedemintrideseti člen ZBPP določa, da pristojni organ pri odločanju upošteva načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka, kar pomeni, da je sklicevanje na določbe 14. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP, ki ni predmet postopka za dodelitev BPP nepravilno. Ker ZBPP ne določa razlogov, na podlagi katerih je mogoče prošnjo zavrniti kot neutemeljeno, navedeno pomeni, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima podlage v zakonu. ZSV ni materialno pravna podlaga za dodelitev BPP. Na podlagi 14. člena ZBPP tudi ni mogoče izdati izpodbijane odločbe. Zakon je namenjen pravni varnosti prosilcev z minimalnimi dohodki, ki se jo lahko zagotovi le tako, da omeji oblast s tem, ko določa primere, v katerih je BPP mogoče dodeliti, kar pomeni, da je izpodbijana odločba, izdana na podlagi ZSV, ki ni materialna podlaga za pravno odločanje sodišča, ki je sodni organ, v celoti nepravilna in nezakonita. A.A. ni dolžnikov dolžnik, zaradi česar je sklicevanje na njegovo premoženje, ki je podedovano, na podlagi obvestila GURS, v celoti nepravilno in nezakonito. Ocena GURS, na katero tožeča stranka ne more vplivati, je predmet določanja davka na nepremičnine in je za dodelitev brezplačne pravne pomoči nerelevantna, saj je tožeča stranka ne more tržiti. Tudi 2. odstavek 13. člena ZBPP ni materialna pravna podlaga za utemeljitev prošnje za BPP, zaradi česar je nezakonita. Ker tožeča stranka z možem prejema skupaj pokojnino v znesku 610,00 EUR, je upravičenec do BPP na podlagi ZBPP. Finančni položaj ni bil pravilno ugotovljen in ocenjen, zato je odločba nepravilna in nezakonita. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Uvodoma sodišče, na ugovor, da odločbe ni izdala pristojna oseba, odgovarja, da ni utemeljen. Izpodbijano odločbo je podpisal predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, kar je v skladu s 3. odstavkom 2. člena ZBPP, ki določa, da o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik Okrožnega sodišča. Nadalje tožeča stranka ugovarja nepravilni uporabi 3. odstavka 34. člena ZBPP. Po tej določbi o prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči pristojni organ za BPP z odločbo, o vprašanjih postopka pa s sklepom. Sodišče ugotavlja, da je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o prošnji prosilcev, torej pravilno z odločbo.

Tudi ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Odločba je pravilno uporabila določbe ZBPP in ZSV. ZBPP napotuje na uporabo določb ZSV v 14. členu, za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine, kot je bila tudi situacija v obravnavanem primeru, ko je ugotovljena višina premoženja moža tožeče stranke in prosilca v zadevi, razlog za zavrnitev prošnje, glede na 23. člen ZSV v zvezi z 14. členom ZBPP.

Pri ugotavljanju višine premoženja je organ pravilno upošteval premoženje prosilca A.A. Razlog, da so nepremičnine, ki so bile upoštevane pri obsegu premoženja, podedovane, ni relevanten. Zgolj kolikor bi šlo za ovrednotenje premoženja naštetega v 2. odstavku 23. člena ZSV, bi bilo upoštevanje takega premoženja pri ovrednotenju višine nezakonito. Vendar pa razlogov, ki bi odgovarjali zakonskemu stanu iz te določbe tožeča stranka ne navaja.

Tožeča stranka ugovarja uporabi podatkov GURS pri cenitvi premoženja, kjer so le-ti namenjeni določanju davka na nepremičnine. Drugi odstavek 20. člena ZBPP določa obveznost in pravico organa ZBPP, da po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke o premoženju prosilca in družinskih članov iz uradnih evidenc državnih organov. Podatki GURS-a o vrednosti nepremičnin so uradna evidenca, zato jih je bil organ za ugotovitev vrednosti premoženja upravičen uporabiti. Zgolj namen evidence, da je namenjena določanju davka na nepremičnine ne zmanjšuje njene uporabnosti pri ugotavljanju višine premoženja. Podatek pa tudi zgolj iz tega razloga ni nezakonit. Da pa bi bila vrednost nepremičnin nepravilno ugotovljena pa tožeča stranka ne zatrjuje ter ne navaja drugačnih podatkov o vrednosti. Glede na razlog za zavrnitev prošnje, ker premoženje prosilca presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, so posledično nerelevantna zatrjevanja o višini pokojnine prosilcev, kot razlogu, da sta do brezplačne pravne pomoči upravičena.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.