Jedro

Tudi po presoji sodišča tožnik uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku in je bila njegova prošnja pravilno zavrnjena.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki je bila vložena dne 23. 9. 2024.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, in sicer za sestavo odgovora na odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva z dne 16. 9. 2024. Tožena stranka se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z objektivnim pogojem za dodelitev BPP ter pojasnjuje, da je na podlagi 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter podatkov iz kazenskega spisa ocenila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP. Tožena stranka se sklicuje na 420. člen ZKP in pojasnjuje, da je iz odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva razvidno, da je Višje sodišče pravilno obrazložilo merila v zvezi z opredelitvijo dejanj kot eno nadaljevalno kaznivo dejanje, ter da se tožnikov zagovornik sklicuje na dejstvo, da v konkretnem primeru niso bile dovolj upoštevane olajševalne okoliščine. Navedeno pomeni, da uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku in je bila njegova prošnja zavrnjena.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da odločbo izpodbija iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da je toženi stranki dostavil izvod vložene vloge, zaradi česar je toženka neutemeljeno zavrnila njegovo prošnjo. Po tožnikovem mnenju je v izpodbijani odločbi razlaga standarda verjetnosti strožja, kot izhaja iz namena 8. člena ZBPP. Sklicuje se na namen ZBPP in meni, da je prišlo do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva. Sklicuje se na kršitve ZKP in napačno tolmačenje nadaljevalnega kaznivega dejanja. Navaja, da mu je bil kršen 1., 2. in 13. člen ZBPP. Pri tem se sklicuje na določila ZBPP v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP. Navaja, da če mu ne bo odobrena BPP, bo moral sam kriti odvetniške stroške, kar bo poglobilo njegove finančne težave. Navaja, da je bil diskriminiran glede na druge upravičence dodelitve do BPP, katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, zaradi česar je kršena tudi pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Izpodbijani odločbi manjkajo razlogi, zaradi katerih je bila tožnikova prošnja zavrnjena. Sodišču predlaga, da zasliši tožnika, ter da po opravljenem naroku odpravi izpodbijano odločbo ter samo odloči o zadevi tako, da tožnikovi prošnji za dodelitev BPP ugodi, ter mu kot izbranega odvetnika določi tožnikovega pooblaščenca. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Tožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo odgovora na odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva z dne 16. 9. 2024.

6.Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

7.Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki se v obravnavanem primeru nanaša na kazenski postopek, ki je že pravnomočno končan, zato je toženka ob sklicevanju na sodno prakso Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča in ESČP pravilno obrazložila, da je pri dodelitvi BPP v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti treba upoštevati tudi prosilčeve objektivne možnosti za uspeh. Toženka je torej pri odločanju o prošnji za BPP, kot je obravnavana, dolžna presoditi tudi dejstva in okoliščine zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP, in prošnjo kot neutemeljeno zavrniti, če ni izpolnjen pogoj, ki izhaja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja). Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8.Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ni navedel nobenih konkretnih navedb, s katerimi nasprotuje dejanskim ugotovitvam toženke in njeni pravni presoji. Tudi po presoji sodišča tožnik uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku in je bila njegova prošnja pravilno zavrnjena. Sodišče opozarja, da zgolj dejstvo, da je tožnik odgovor na odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti vložil, še ne pomeni, da je s tem samodejno upravičen do BPP zanjo, saj se BPP po določbah ZBPP prosilcu dodeli, če izpolnjuje vse s tem zakonom določene pogoje, vključno s t.i. objektivnim pogojem, ki ga ureja 24. člen ZBPP. Glede na to, da tožnik za dodelitev BPP ne izpolnjuje navedenega pogoja, so brezpredmetne tožbene navedbe, ki se nanašajo na materialne pogoje za dodelitev BPP.

9.Sodišče kot nedovoljeno tožbeno novoto v skladu z 52. členom ZUS-1 zavrača predlagano zaslišanje tožnika, saj takšnega predloga do izdaje izpodbijane odločbe ni podal. Sodišče po povedanem zavrača tožbene ugovore o kršitvi ustavnih pravic 14. in 23. člena Ustave RS. Glede na zgoraj navedeno sodišče zavrača tudi tožnikove ugovore o neobrazloženosti izpodbijane odločbe, saj je izpodbijana odločba ustrezno obrazložena v skladu s pravili iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

10.Glede na to, da tožnik v tožbi predlaga zgolj dokaze, ki jih sodišče skladno z določbo 52. člena ZUS-1 ne more upoštevati ali predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev, je sodišče v zadevi na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

11.Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno

12.Tožnik je ob vložitvi tožbe podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse zanjo. O tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, saj je tožnik plačila sodne takse za tožbo oproščen že na podlagi samega zakona, to je določbe šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača.

13.Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.