Jedro

V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti ostala tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da je sodišče ne more obravnavati. Tožnik v dopolnitvi ni določno navedel upravnega akta, ki ga izpodbija v upravnem sporu, tudi iz navedb v tožbi ni mogoče razbrati, kateri je izpodbijani akt. Prav tako tožnik ni navedel v čem in kako naj se upravni akt odpravi.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije je dne 30. 1. 2018 prejelo tožbo, naslovljeno s „Tožba zoper Okrožnega sodišča v Ljubljani in odvetniku A.A.“. V njej tožnik nerazumljivo navaja različna dejstva. Med drugim navaja, da ga je Okrožno sodišče v Ljubljani razočaralo in ponižalo. Prošnje za brezplačno pravno pomoč niso pravično obravnavali, ugodili so ji le delno. Dodeljen mu je bil odvetnik A.A., ki se je do njega neprimerno obnašal, nanj je kričal in ga poniževal. V tožbi sodišče prosi, da mu dodeli drugo pravično sodišče in pravičnega odvetnika za brezplačno pravno pomoč. Tožbi med drugim priloži odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2207/2017 z dne 27. 10. 2017, s katero je bilo prošnji za brezplačno pravno pomoč delno ugodeno in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2207/2017 z dne 23. 1. 2018, s katerim je bila odvetniku A.A. priznana nagrada za izvajanje brezplačne pravne pomoči v višini 57,38 EUR.

2. Sodišče je po navedenem ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je tožba nepopolna in nerazumljiva, da iz nje ni mogoče razbrati kateri je izpodbijani akt, zato je tožnika seznanilo z vsebino relevantnih določb Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in ga pozvalo, da v roku odpravi pomanjkljivosti tožbe tako, da jasno in skladno z določbami ZUS-1 pravilno navede toženo stranko, akt, ki se s tožbo izpodbija v tem upravnem sporu, sodišču pa naj tudi pojasni, zakaj vlaga tožbo ter v čem in kako naj se upravni akt odpravi. Za dopolnitev tožbe mu je določilo 5-dnevni rok in ga v dopisu opozorilo na posledice, če v danem roku pomanjkljivosti tožbe ne bo odpravil. 3. Zgornji poziv je bil tožniku vročen dne 6. 2. 2018. Tožnik se je v danem roku na poziv sodišča sicer odzval in odgovoril z vlogo, ki jo je sodišče po elektronski poti prejelo 7. 2. 2018, vendar v njej ponovno nerazumljivo navaja različna dejstva, ki so v bistvenem enaka navedbam iz prvotne tožbe, tožbe pa ne dopolni skladno s pozivom sodišča I U 238/2018-5 z dne 1. 2. 2018. 4. Postopanje sodišča v zvezi z nepopolno in nejasno tožbo ureja 31. člen ZUS-1. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednica oziroma predsednik senata od tožnika, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, ter ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. Če tožnik v določenem roku na odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen. V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti, ostala tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da je sodišče ne more obravnavati. Tožnik v dopolnitvi ni določno navedel upravnega akta, ki ga izpodbija v upravnem sporu, tudi iz navedb v tožbi ni mogoče razbrati, kateri je izpodbijani akt. Prav tako tožnik ni navedel v čem in kako naj se upravni akt odpravi.

5. Ker tožnik tožbe v postavljenem roku ni popravil, sodišče pa ocenjuje, da je tožba do tolikšne mere nerazumljiva, da je ne more obravnavati, jo je skladno z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 zavrglo.