Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če obdolženec ni pooblastil druge osebe za vročanje dokumentov (pooblaščenec za vročitve), vročitev plačilnega naloga (z vročitvijo tej osebi) ni mogla biti pravilno opravljena.
Izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne okrajnemu sodišču v novo odločanje.
A. 1. Prekrškovni organ Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki je s plačilnim nalogom PN 51105998 z dne 14. 1. 2014 storilca M. L. spoznal za odgovornega za storitev prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), za katerega mu je izrekel globo 250,00 EUR in tri kazenske točke v cestnem prometu. Z uvodoma navedenim sklepom je prekrškovni organ zavrgel storilčevo zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Krškem je storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa zavrnilo kot neutemeljeno in mu naložilo plačilo sodne takse.
2. Zoper pravnomočno odločbo o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.
3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.
4. Uvodoma vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da prekrškovni organ vozila neposredno po prekršku ni ustavil in vozniku ni predočil prekrška, temveč je plačilni nalog izdal storilcu kot lastniku vozila, iz spisa prekrškovnega organa pa ni razvidno, da bi bila lastniku vozila pred izdajo plačilnega naloga dana možnost dokazati, da prekrška ni storil (prvi odstavek 8. člena ZPrCP). Nadalje vrhovna državna tožilka navaja, da je plačilni nalog 18. 1. 2014 prevzela R. L. kot storilčeva pooblaščenka, pri čemer iz vročilnice ni razvidno, da bi se izkazala s pooblastilom. Po vložničinem zatrjevanju je storilčeva laična zahteva za sodno varstvo vsebovala podatke o tem, da zaradi hospitalizacije ni mogel storiti prekrška in da ni bil seznanjen s plačilnim nalogom, ker je bil slednji v času storilčeve hospitalizacije pri njegovih sorodnikih. Vložnica meni, da bi moralo sodišče storilčevo zahtevo za sodno varstvo obravnavati kot pravočasni predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 103. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi 58. člena ZP-1 uporablja za vročanje. Sodišče tudi ni preverjalo, ali je R. L. res bila pooblaščena za prevzem storilčevih pisemskih pošiljk, še posebej pa bi to moralo storiti zaradi storilčeve hospitalizacije zaradi nepričakovane bolezni in njegovega zatrjevanja, da je bil s plačilnim nalogom seznanjen šele pred kratkim. Iz zdravstvene dokumentacije je tudi razvidno, da je bil storilec hospitaliziran od 8. 1. 2014 do 21. 1. 2014. S tem, ko sodišče storilčeve zahteve za sodno varstvo ni obravnavalo kot predloga za vrnitev v prejšnje stanje, se po vložničinem zatrjevanju ni izreklo o pravno relevantnih dejstvih, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 5. Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi.
6. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo, vložene zoper plačilni nalog prekrškovnega organa, navedel, da očitanega prekrška ni mogel storiti, saj je bil tistega dne (11. 1. 2014) nezavesten ter je ležal v Kliničnem centru v Ljubljani. Pri tem se je skliceval na odpustnico, ki jo je priložil prejšnji zahtevi za sodno varstvo, in predlagal, da se njegove trditve preverijo pri omenjeni zdravstveni ustanovi. Na take navedbe je okrajno sodišče odgovorilo (sodba, stran 2 in 3), da je bila vročitev plačilnega naloga pravilna, saj je bilo storilcu 16. 1. 2014 puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, 18. 1. 2014 pa je pošiljko prevzela storilčeva pooblaščenka R. L. Šteje se, da je bil plačilni nalog storilcu vročen 18. 1. 2014, rok za vložitev zahteve za sodno varstvo se je iztekel 27. 1. 2014, storilec pa je zahtevo za sodno varstvo vložil priporočeno na pošti šele 18. 3. 2014. Sodišče je še poudarilo, da storilčeva pooblaščenka ob prevzemu pošiljke ni navedla, da je storilec na zdravljenju, storilec pa v obeh zahtevah za sodno varstvo ni navedel pravnorelevantnih okoliščin in predložil dokazov, da bi bilo treba njegovo vlogo šteti kot zahtevo za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper plačilni nalog, navedel le, da je plačilni nalog prejel šele pred kratkim, in priložil odpustnico, iz katere po oceni sodišča ni razvidno, do kdaj je bil storilec v bolnišnici. S tem je okrajno sodišče presodilo storilčeve navedbe v zahtevi za sodno varstvo in svojo presojo tudi obrazložilo. Zato Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevane bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 7. Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti pa je Vrhovno sodišče ugotovilo, da obstaja precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, na katerih temelji presoja sodišča, da je bila vročitev plačilnega naloga pravilno opravljena. S tem v zvezi vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da ne sodišče ne vročevalec nista preverila, ali je bila R. L. pooblaščena za sprejem plačilnega naloga.
8. Preden prekrškovni organ izda plačilni nalog, mora ugotoviti kršitev, ki pomeni prekršek, in storilca (v smislu tretje alineje 48. člena ZP-1). V obravnavanem primeru je prekrškovni organ z uporabo naprave za merjenje hitrosti vožnje vozil zaznal prekršek, storjen z vozilom, katerega lastnik je M. L. Prekrškovni organ plačilnega naloga storilcu ni vročil na kraju storitve (prvi odstavek 57. člena ZP-1), temveč ga je lastniku vozila poslal po pošti. Po določbi prvega odstavka 8. člena ZPrCP je za prekršek, storjen z vozilom zoper varnost cestnega prometa, mogoče kaznovati lastnika ali imetnika pravice uporabe vozila le, če ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Kot navaja že vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti, iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi prekrškovni organ ugotovil, kdo je storilec prekrška. S tem je nadalje povezano vprašanje pooblastitve za sprejem plačilnega naloga. Po prvem odstavku 58. člena ZP-1 se (tudi) glede vročanja smiselno uporabljajo določbe ZUP. V zvezi z vročanjem je Vrhovno sodišče v sodbi IV Ips 1/2010 z dne 25. 2. 2010 obrazložilo, da se morajo po prvem odstavku 87. člena ZUP odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom ZUP. Drugi dokumenti se vročajo po zakonu, ki ureja poštne storitve. Vendar pa ZUP določa tudi posebne primere vročanja. V zvezi z obravnavanim primerom je upoštevna določba 89. člena ZUP o vročanju po pooblaščencu za vročitve (ZP-1 ne izključuje možnosti vročanja sodnih pisanj po takem pooblaščencu). Slednji je v določbi prvega odstavka 89. člena ZUP opredeljen kot določena oseba, ki jo stranka lahko pooblasti za vročanje vseh dokumentov zanjo. V nadaljevanju tega člena zakon ureja položaj, ko stranka obvesti organ o tem, da ima pooblaščenca za vročitve (prvi odstavek 89. člena ZUP), ter položaj, ko stranka o tem dejstvu organa ne obvesti (drugi odstavek 89. člena ZUP). V drugem primeru lahko vročevalec vroča pooblaščencu vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ. Vročevalec mora na vročilnico čitljivo napisati osebno ime in številko osebnega dokumenta pooblaščenca in jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrniti organu. Pooblaščenec lahko pod enakimi pogoji prevzame dokument pri pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot svojo dejavnost, ali pri organu. Po določbi tretjega odstavka 89. člena ZUP mora pooblaščenec vsak dokument nemudoma poslati stranki. Če tega ne more storiti in bi stranka s tem zamudila rok za pritožbo ali za kakšno drugo pravno sredstvo, ima pooblaščenec za vročitve pravico vložiti ustrezno pravno sredstvo. V prvem odstavku 58. člena ZP-1 sicer ni izrecno navedeno, da se v hitrem postopku o prekršku smiselno uporabljajo tudi določbe ZUP o vrnitvi v prejšnje stanje, vendar je ta institut vsebinsko povezan z določbami ZUP o rokih, ki pa se v hitrem postopku o prekršku na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 smiselno uporabljajo (odločba Ustavnega sodišča RS P-64/08 z dne 3. 12. 2009).
9. Ne iz izpodbijane sodbe ne iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi M. L. pooblastil R. L. za vročanje dokumentov. Slednji je namreč bilo mogoče vročiti plačilni nalog le, če je bila pooblaščena za vročanje dokumentov. Če ji M. L. takega pooblastila ni dal, vročitev plačilnega naloga ni mogla biti pravilno opravljena. S tem pa so nadalje povezana tudi vprašanja, ali je mogoče storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog po vsebini razumeti tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (falsa nominatio non nocet), ali je podan opravičen vzrok za zamudo pri vložitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, kdaj so sorodniki, ki so po storilčevih navedbah hranili plačilni nalog, slednjega izročili storilcu, ali je bil tak predlog pravočasno vložen (v subjektivnem roku iz prvega odstavka 105. člena ZUP ali objektivnem roku iz drugega odstavka 105. člena ZUP) in ali je bila M. L. v tej zadevi sploh omogočena pravica do obrambe (zlasti pravica do izjave).
10. Ob povedanem je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo in zadevo vrnilo okrajnemu sodišču v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, ali je storilec pooblastil R. L. za vročitev dokumentov, od te ugotovitve pa sta odvisni presoja sodišča tudi glede nadaljnjih, zgoraj izpostavljenih vprašanj in ponovna odločitev o storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog.