Jedro

Izpolnjeni so pogoji za preklic pogojne obsodbe obsojenemu, izrečene s posebnim pogojem povrnitve škode oškodovancu, če te ne plača ne zato, ker tega ne more, ampak zato, ker se temu izmika še vnaprej.

Izrek

Pritožba obsojenega D.K. se z a v r n e kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obsojeni D.K. se oprosti plačila povprečnine.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je senat Okrožnega sodišča v Celju preklical pogojno obsodbo, obtoženemu D.K. izrečeno pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. K 391/95 dne 21. 4. 1997, katera je postala pravnomočna dne 18. 8. 1997, v okviru katere mu je bila za storjeni kaznivi dejanji določena enotna kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let in pod posebnim pogojem, da v šestih mesecih po pravnomočnosti sodbe plača oškodovanemu K. podjetju p.o. Ž.

31.050,00 SIT, in mu izrekel kazen petih mesecev zapora. Odločeno je še bilo, da se, po določilu člena 95/IV Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obsojeni oprosti plačila stroškov postopka iz 1.-6. točke II.

odstavka člena 92 ZKP.

Proti tej sodbi se je pritožil obsojeni D.K., smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in prav tako smiselno predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, oziroma njeno spremembo z določitvijo novega roka za izpolnitev dolžne obveznosti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da obsojeni očitno ni doumel pomena izrečene mu pogojne obsodbe, z dodatnim pogojem, saj dolga doslej ni plačal in to ne zato, ker tega ne bi zmogel, ampak zato, ker se temu izmika še v nadalje. Res je sicer, da obsojenčeve premoženjske razmere, kot jih je opisal sam in potrdil Center za socialno delo v Krškem, niso dobre, ko pri vzdrževanju njegove sedanje družine pomaga celo njegova mati. Je pa iz podatkov spisa le moč zanesljiveje razbrati, da je obsojeni za delo sposoben, saj sicer ne bi mogel začeti z obratovanjem čistilnega servisa in tudi ne delati pri kmetu. Vendar že iz tega, kar je povedal sam izhaja, da pri iskanju del, predvsem tistih priložnostnih ni aktiven, saj bi lahko delo našel pri kom drugem in ne le na kmetiji F.K., s tem pa bi prišel do potrebnega denarja za plačilo ne previsokega zneska oškodovanemu podjetju. Temu bi lahko plačeval dolg v obrokih, če bi se z njimi res dogovoril, česar ni nikoli storil. Še več, z navedbo v pritožbi, da bo dolg plačal po 15. 7. 1999 je skušal spraviti na napačno pot celo pritožbeno sodišče, saj je to njegovo trditev preverilo in dne 20. 10. 1999 dobilo od K. podjetja Ž. sporočilo, da dolga še vedno ni plačal. Izkaže se torej, da je sodišče prve stopnje ravnalo prav in skladno z določili čl. 506/IV ZKP, ko je obsojenemu izrečeno pogojno obsodbo preklicalo in mu v njej določeno enotno kazen izreklo.

Obsojeni s pritožbo ni uspel, zato bi moral plačati povprečnino.

Plačila tega ga je pritožbeno sodišče oprostilo iz istih razlogov, iz katerih ga je plačila ostalih stroškov kazenskega postopka oprostilo že sodišče prve stopnje.