Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upnik je namreč k pogodbi priložil le potrdilo o tem, da naj bi bila sklenjena pogodba o odstopu terjatve. Na tem potrdilu se nahaja v izvirniku le klavzula notarke o ugotovljeni istovetnosti podpisnika in ne pravilna overitvena klavzula po 64.čl. Zakona o notariatu. Pa tudi če bi bila klavzula pravilna, to ne bi pomenilo, da je s tem overjena tudi pogodba. Predloženo potrdilo predstavlja le overitev direktorjeve izjave, da je bila sklenjena pogodba. S tem pa formalni pogoj iz 24.čl. ZIZ ni izpolnjen.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžničinemu ugovoru in sklep o izvršbi opr.št. In 11/2001 z dne 18.04.2001 razveljavilo ter postopek ustavilo. Ugotovilo je, da upnik ni izkazal prehoda terjatve nase s po zakonu overjeno listino.
Zoper sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu. Navaja, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 24.členu določa, da je za prenos terjatve potrebna le overjena pogodba o prenosu terjatve oziroma natančneje, le overjen podpis odstopnika. Upnik je sodišču predložil pogodbo o prenosu terjatve in tudi overjeno potrdilo o sklenitvi te pogodbe. Tudi praksa drugih sodišč po Sloveniji je takšna, da tovrstna potrdila zadoščajo. Edini pogoj je overjen podpis odstopnika, kar je v obravnavanem primeru potrdilo vsebovalo.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka je pravilna, čeprav je prvostopenjsko sodišče nepravilno štelo, da gre pri dolžničini vlogi z dne 08.09.2004 za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki naj bi bil dopusten po izteku roka v skladu s 56. in 61.čl. ZIZ. Odločilno vprašanje v zadevi je, ali je novi upnik - H. v stečaju izkazal prehod terjatve, ki je bila že prej predmet izterjave v tem postopku, nanj, o čemer pa bi sodišče, ki je očitno štelo, da nasledstvo ni izkazano, moralo odločiti s posebnim sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba. Ker pa je z izpodbijanim sklepom z dne 15.11.2004 vsebinsko pravzaprav odločilo prav o tem, je pritožbeno sodišče pritožbo upnika obravnavalo z vidika vprašanja, ali je sklep prvostopenjskega sodišča, ki pritožniku odreka položaj upnika v tem postopku, pravilen. Pri takem preizkusu izpodbijanega sklepa pa je drugostopenjsko sodišče ugotovilo, da je stališče prvostopenjskega sodišča pravilno. Po 24.čl. ZIZ namreč lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega, če z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena nanj. V obravnavanem primeru je novi upnik predložil pogodbo o odstopu terjatve, sklenjeno s prvotnim upnikom, vendar ta pogodba, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, ni po zakonu overjena listina. Upnik je namreč k pogodbi priložil le potrdilo o tem, da naj bi bila sklenjena pogodba o odstopu terjatve med družbo K. d.o.o. in H. Na tem potrdilu (A12) se nahaja v izvirniku le klavzula notarke o ugotovljeni istovetnosti podpisnika in ne pravilna overitvena klavzula po 64.čl. Zakona o notariatu. Pa tudi če bi bila klavzula pravilna, ne bi to pomenilo, da je s tem overjena tudi pogodba. Predloženo potrdilo predstavlja le overitev direktorjeve izjave, da je bila sklenjena pogodba. S tem pa formalni pogoj iz 24.čl. ZIZ ni izpolnjen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ).