Jedro

Sodišče ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje dejanja, in mora opirajoč se na opis ravnanja v obtožbi presojati tudi katero določilo ZTVCP (blanketna določba) je bilo s konkretno opisanim ravnanjem v obtožbi, resnično kršeno. Pravna presoja dejanja se torej ne nanaša samo na vprašanje pravne opredelitve kaznivega dejanja samega, kot je v KZ opredeljeno s členom in odstavka in ampak tudi na kršitev blanketnega predpisa, to je določil ZTVCP. Ker sodišče ni ravnalo tako, je zakršilo bistveno kršitev določil ZKP po čl. 371/II v zvezi s čl. 354/II ZKP.

Izrek

Pritožbi pooblaščenke subsidiarnega tožilca S. Č. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter v r n e zadeva v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z navedeno sodbo oprostilo obdolženo N.Z. obtožbe, po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku, da naj bi storila kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, po I. odstavku 325. člena Kazenskega zakonika, oškodovancu pa je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka. Proti takšni sodbi se je pritožil subsidiarni tožilec po pooblaščenki. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitev kazenskega zakona. Predlaga razveljavitev sodbe. Pritožba je utemeljena. Prvostopno sodišče je res preuranjeno zaključilo, da dejanje kot je opisano v subsidiarni obtožbi ni kaznivo dejanje ter zato izreklo oprostilno sodbo, po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku. Pri tem je sodbo oprlo na dejstvo, da obtožba obdolženki očita kršitev določila člena 227/II Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki opredeljuje v navedenem zakonu kaznovanje prekrškov, zato, da obdolženkino ravnanje ne more biti kaznivo dejanje. Takšno sklepanje pa je nepravilno. Določilo II.odstavka 354. člena Zakona o kazenskem postopku namreč določa, da sodišče ni vezano na predlog tožilca, glede pravne presoje dejanja, kar pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje, opirajoč se na dejanski opis v obtožbi, presojati, katero določilo prometnega zakona (blanketna določba), je bilo s konkretno opisanim ravnanjem v obtožbi, resnično kršeno. Pravna presoja dejanja se namreč ne nanaša zgolj na vprašanje pravne opredelitve kaznivega dejanja samega, kot je v Kazenskem zakoniku navedeno s členom in odstavkom,ampak tudi na kršitev blanketnega predpisa, v konkretnem primeru na kršitev določb Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Sodišče prve stopnje je torej pri vprašanju, ali je v obtožbi opisano ravnanje kaznivo dejanje ali ne, vezano na opis ravnanja, ne pa na prav tako v obtožbi ponujeno tožilčevo oceno, za kršitev katerega člena blanketnega predpisa gre. Obtožba v konkretnem primeru vsebuje nekaj dejanskih očitkov, o nepravilnem ravnanju obdolženke, pri zavijanju na T. 3. Pravi, da naj bi obdolženka "vozila po pasu, predvidenem za zavijanje v levo in vožnjo naravnost, nato pa pričela zavijati v desno, na omenjeni odcep in zaprla desni vozni pas, po katerem se je takrat pripeljal oškodovanec"... Na takšen opis je sodišče vezano, zato bi moralo temu opisanem ravnanju poiskati ustrezno blanketno normo iz Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (naprimer člen 38 ali 49). Iskaže se tako, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo člena 354 Zakona o kazenskem postopku ter tako storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, po členu 371/II Zakona o kazenskem postopku, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, vsled česar je bilo potrebno ugoditi pritožbi in prvostopno sodbo razveljaviti. V novem sojenju bo moralo sodišče, ob zagovoru obdolženke ponoviti že izvedene dokaze ter na podlagi ocene le-teh ugotavljati, ali očitki, opisani v obtožnem predlogu, držijo ali ne in ali je obdolženka zakrivila obravnavano prometno nesrečo, ali pa je do nesreče prišlo le zaradi nepravilne vožnje oškodovanca.