Jedro

Ker je bila za neskupnostno blago vložena izvozna deklaracija (s šifro 1000, ki označuje izvoz skupnostnega blaga), je treba šteti, da je bilo blago nezakonito odstranjeno izpod tranzitnega carinskega nadzora ter da je zanj posledično nastal carinski dolg.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Carinskega urada Ljubljana, št. 4242-537/2008-3/1100-010 z dne 21. 4. 2009, s katero je bilo revidentu kot glavnemu zavezancu in družbi A., d. o. o., kot prejemniku blaga solidarno naloženo v plačilo 4.854,64 EUR carinskih dajatev, 46.339,89 EUR davka na dodano vrednost in 197.600,00 EUR trošarine, vse z realnimi obrestmi, v skupnem znesku 268.617,42 EUR. Dajatve so bile obračunane za 52 kartonov blaga s poimenovanjem „rekonstruirani tobak“ v vrednosti 29.244,80 EUR, ki je bilo s tranzitno deklaracijo MNR, št. 07FR23400377849006 z dne 7. 8. 2007, izpostava Le Mans, prepuščeno v zunanji skupnostni tranzitni postopek z obvezo, da se tranzitni postopek zaključi do 12. 8. 2007 s predajo blaga namembnemu Carinskemu uradu Obrežje. Po presoji carinskega organa je bilo blago nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 498-1-172/2009-7 z dne 24. 11. 2009, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Prvostopenjsko sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke, na katere se je v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 tudi sklicevalo, opredelilo pa se je tudi do tožbenih navedb. Sklicevalo se je na 37., 92., 96. in 203. člen tedaj veljavne Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju CZS), 859. in 865. člen tedaj veljavne Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju UICZS) ter 50. in 51. člen tedaj veljavnega Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro).

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z vrednostnim razlogom iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zatrjuje bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotno uporabo materialnega prava. Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1) je podana, ker prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, da je francoski odhodni carinski organ dne 13. 5. 2008 v okviru postopka poizvedbe izdal potrdilo, s katerim je tranzitni postopek zaključil. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presoditi, da je bil tranzitni postopek pravilno zaključen in da blago iz tega postopka ni bilo nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora. Zaradi navedenega je prišlo tudi do zmotne uporabe materialnega prava, to je do odmere uvoznih dajatev, predvsem trošarine. Poudarja, da sporno blago ni bilo sproščeno v porabo na območju Republike Slovenije. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka, ki naj se mu v primeru zamude povrnejo z zakonskimi zamudnimi obresti.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka vztraja pri svojih razlogih, dodatno pa se opredeli do revizijskih navedb. Meni, da v zadevi ni odločilno, da je francoski urad odhoda štel, da je tranzitni postopek za zaključen. Carinski dolg za blago v tranzitu je nastal na območju Republike Slovenije, ker blago ni bilo predloženo namembnemu uradu, temveč je bila zanj vložena izvozna deklaracija. Posledično so za njegovo izterjavo pristojni slovenski carinski organi, kar so ti tudi sporočili francoskim carinskim organom. Dokazila o tem, da je blago sicer zapustilo carinsko območje Skupnosti na drugačno odločitev ne vplivajo.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi znesek carinskih dajatev, davka na dodano vrednost in trošarine, ki je bil naložen revidentu, očitno presega navedeni mejni znesek.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V reviziji je sporno, ali je za uvozno blago nastala obveznost plačila carinskih dajatev, davka na dodano vrednost in trošarine, za katerih izterjavo so pristojni slovenski carinski organi.

9. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je revident slovenski družbi A., d. o. o., prodal rekonstruiran tobak, ta pa ga je prodala naprej družbi iz Bosne in Hercegovine. Rekonstruiran tobak je bil neskupnostno blago proizveden v okviru odložnega postopka aktivnega oplemenitenja. Pri francoskem carinskem organu v Le Mansu (urad odhoda) je revident dne 7. 8. 2007 vložil tranzitno deklaracijo, s katero je bilo blago prepuščeno v zunanji skupnostni tranzitni postopek. Tranzitna deklaracija je nalagala, da se tranzitno blago preda Carinskemu uradu Obrežje (namembni urad) do 12. 8. 2007. Blago ni bilo predloženo namembnemu uradu, pač pa je bila zanj pri Carinskemu uradu Ljubljana, Izpostavi terminal Ljubljana, s strani družbe A., d. o. o., dne 11. 8. 2007 vložena in sprejeta izvozna carinska deklaracija. Po navedbah revidenta je bilo to storjeno pomotoma, zaradi izgube spremnega dokumenta T1 s strani voznika. Blago je istega dne zapustilo carinsko območje Skupnosti preko mejnega prehoda Obrežje in bilo nato dostavljeno prejemniku v Bosni in Hercegovini. Revident je v zvezi s tem predložil dokumentacijo carinskega organa Bosne in Hercegovine, in sicer odpremnico in certifikat uvoza in izvoza, iz katerega izhaja, da je blago dne 13. 8. 2007 prispelo na področje Carinske uprave Zenica. Navedeno dokumentacijo je predložil tudi francoskemu odhodnemu uradu. Francoski urad odhoda je štel, da je tranzitni postopek zadovoljivo zaključen, o čemer je obvestil tudi slovenske carinske organe.

10. Iz 37. člena CZS izhaja, da je blago, ki je vneseno na carinsko območje Skupnosti, od trenutka vnosa predmet carinskega nadzora (ter je lahko skladno z veljavnimi določbami predmet carinske kontrole) ter da blago ostane pod carinskim nadzorom tako dolgo, dokler se ne določi carinski status blaga in, če gre za blago, ki ni skupnostno (brez vpliva na prvi odstavek 82. člena CZS), do trenutka zamenjave carinskega statusa ali vnosa v prosto cono ali prosto skladišče, oziroma do njegovega ponovnega izvoza ali uničenja (v skladu z 182. členom CZS). V skladu z 91. členom CZS se neskupnostno blago lahko giba po carinskem območju Skupnosti, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih ali drugih dajatev ali ukrepom trgovinske politike, če je dano v zunanji tranzitni postopek. Zunanji tranzitivni postopek se, skladno s prvim odstavkom 92. člena CZS, konča in obveznosti imetnika so ustrezno izpolnjene, kadar je blago dano v postopek in namembni carinski urad izda zahtevane dokumente v skladu z določbami za ta postopek.

11. Odločilno vprašanje v reviziji je, ali je bilo obravnavano blago, ki je bilo kot neskupnostno blago pod carinskim nadzorom, nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora. V prvem odstavku 203. člena CZS je namreč določeno, da carinski dolg pri uvozu nastane z nezakonito odstranitvijo blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, izpod carinskega nadzora. Nepravilnost, kvalificirana kot odstranitev blaga izpod carinskega nadzora, vedno povzroči nastanek carinskega dolga na podlagi prvega odstavka 203. člena CZS, kar je tudi ustaljeno stališče Sodišča Evropskih skupnosti, sedaj Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU), kot je to poudarilo v zadevi Road Air Logistics Customs, C-526/06, točka 28 obrazložitve.

12. V skladu s sodno prakso SEU je treba pojem odstranitve blaga izpod carinskega nadzora razumeti kot vsako dejanje ali opustitev, ki pristojnim carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanje nadzora, predvidenega s carinskimi pravili Skupnosti (združeni zadevi Terex Equipment in drugi, C-430/08 in C-431/8, točka 35 obrazložitve, in druge tam navedene zadeve).

13. Ravnanja, za katera je treba šteti, da pomenijo odstranitev izpod carinskega nadzora, so poleg tega določena v UICZS. V prvem odstavku 865. člena UICZS je tako določeno, da se za odstranitev blaga izpod carinskega nadzora v skladu s prvim odstavkom 203. člena CZS šteje vložitev carinske deklaracije za to blago ali vsako drugo dejanje z enakimi pravnimi učinki, pa tudi predložitev dokumenta v potrditev pristojnim organom, če imajo ta ravnanja za posledico, da se blagu napačno prizna carinski status skupnostnega blaga.

14. S tem ko je bila za obravnavano blago, ki je bilo neskupnostno blago, vložena izvozna deklaracija (s šifro 1000, ki označuje izvoz skupnostnega blaga), je bil tudi po presoji revizijskega sodišča v celoti izpolnjen zakonski dejanski stan iz omenjene določbe UICZS. Zato je treba šteti, da je bilo obravnavano blago nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora ter da je zanj posledično nastal carinski dolg po prvem odstavku 203. člena CZS.

15. Z vložitvijo in potrditvijo izvozne carinske deklaracije za blago, ki bi moralo biti s spremnim tranzitnim dokumentom T1 predloženo namembnemu organu, je bilo namembnemu carinskemu organu preprečeno, da bi preveril, ali tranzitno blago ob izstopu s carinskega območja Skupnosti dejansko ustreza blagu, ki je bilo dano v tranzitni postopek pri uradu odhoda. Pri tem ni važno, ali bi se carinski organi dejansko odločili za izvedbo nadzora, kot je poudarilo SEU v zadevi British American Tobacco, C-222/01, točka 55 obrazložitve, in združenih zadevah Terex Equipment in drugi, točka 48 obrazložitve.

16. Za izterjavo carinskega dolga je pristojna država članica, na ozemlju katere je carinski dolg nastal. To velja tudi za carinski dolg, ki nastane v okviru tranzitnega postopka, in ne drži, kot želi prikazati revident, da je za določanje o carinskem dolgu za blago v tranzitu lahko pristojen le urad odhoda. V prvem odstavku 215. člena CZS je namreč določeno, da carinski dolg nastane na kraju dogodkov, ki povzročijo nastanek tega dolga. S to določbo je hkrati določena tudi krajevna pristojnost za izterjavo carinskega dolga po načelu nastanka dogodka, ki povzroči carinski dolg. Določbe UICZS tega osnovnega pravila ne spreminjajo, temveč so z njim v skladu (kot izhaja iz prvega odstavka 366. člena, prvega odstavka 450. b člena, drugega odstavka 450. c člena in 450. d člena UICZS) oziroma ga dopolnjujejo z ureditvijo za primere, ko kraja nastanka dolga ni mogoče določiti, ko je za izterjavo pristojna država članica, ki ji pripada urad odhoda. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi SEU v zadevi Militzer & Münch, C-230/06, točka 32 obrazložitve.

17. Mnenje francoskih carinskih organov, da je postopek zaključen, ni odločilno, saj glede na navedeno niso krajevno pristojni za izterjavo carinskega dolga. Dejstvo, da je francoski carinski urad obvestil slovenske carinske organe, da je zanj postopek zadovoljivo zaključen, pa ne more imeti prekluzivnega učinka za carinske organe države članice, v kateri je carinski dolg nastal. Da ima obvestilo organa odhoda takšne prave posledice, v carinski zakonodaji ni določeno.

18. V zvezi z dokumenti Bosne in Hercegovine, zaradi katerih je francoski carinski organ štel, da je zanj postopek zaključen, je treba ugotoviti, da bi načeloma lahko šlo za dokumente, ki lahko služijo kot dokaz o pravilno končanem tranzitnem postopku v smislu drugega odstavka 365. člena UICZS.(1) Vendar po mnenju revizijskega sodišča takšen alternativen način dokazovanja pravilnega zaključka postopka (namesto s poročilom namembnega organa organu odhoda o rezultatih pregleda oziroma z vračilom dokumenta št. 5 tranzitne deklaracije organu odhoda) ni mogoč, ko je ugotovljeno, da je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora.

19. Posledice odstranitev blaga izpod carinskega nadzora so enake posledicam uvoza blaga, kar izhaja iz dikcije že omenjenega prvega odstavka 203. člena CZS. V prvem odstavku 14. člena ZTro je določeno, da pri uvozu trošarinskih izdelkov nastane obveznost za plačilo trošarine kot da bi bila trošarina uvozna dajatev, razen v primerih, ko je plačilo trošarine odloženo v skladu z ZTro. To pomeni, da z nezakonito odstranitvijo trošarinskega blaga izpod carinskega nadzora za to blago nastane tudi trošarinski dolg.

20. V osmi točki 4. člena ZTro je določeno, da je uvoznik trošarinskih izdelkov carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik trošarinskih izdelkov iz tretje države oziroma tretjega ozemlja. V tretjem odstavku 203. člena CZS je med drugim določeno, da je carinski dolžnik za carinski dolg, ki nastane z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora, po potrebi oseba, ki mora izpolniti obveznosti, izhajajoče iz zadrževanja blaga v začasni hrambi ali uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo dano to blago.

21. V skladu s 96. členom CZS je glavni zavezanec kot imetnik postopka zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka odgovoren za (a) predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžan spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja in (b) spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka. Iz tega izhaja, da je glavni zavezanec za carinski dolg, ki nastane zaradi neupoštevanja določb tega postopka, vselej carinski dolžnik (tako SEU v že navedeni zadevi Militzer & Münch, točka 48. obrazložitve).

22. Glede na to, da je je revident kot glavni zavezanec odgovoren za carinski dolg, je odgovoren tudi za trošarinski dolg.

23. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. 24. Odločitev o stroških temelji na 165. in 154. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Op. št. (1): Ta določa: „Skupnostni tranzitni postopek se šteje kot končan tudi, če glavni zavezanec v skladu z zahtevami carinskih organov predloži carinski dokument, izdan v tretji državi, po katerem je blago dano v carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, ali izvod ali fotokopijo dokumenta, s katerim je mogoče ugotavljati istovetnost blaga. Izvod ali fotokopijo mora overiti organ, ki je potrdil izvirne dokumente, ali zadevni organi tretje države, ali organi ene od držav članic.“