Jedro

Tožnica je bila spoznana za odgovorno za pravilno izpolnitev Potrdila o referenčnem delu (obrazec POT-REF), ki ni vseboval navedbe popolnega datuma izvedbe projektne dokumentacije, čeprav prvostopenjski organ pritrjuje tožničinemu zagovoru, da je za pravilno izpolnitev referenčnega obrazca pravzaprav odgovorna podpisnica tega obrazca. Sodišče nadalje ugotavlja tudi, da je sicer navedba datuma izdelave projektne dokumentacije (skladno s Pravilnikom o projektni dokumentaciji) obvezna sestavina le te, vendar v obravnavani zadevi tožnici ni očitano, da je bila projektna dokumentacija, na katero se je sklicevala v obrazcu POT-REF, sestavljena v nasprotju z določbami prej navedenega pravilnika. Prav tako tožnici ni očitano, da je zaradi njenega „sodelovanja“ pri zapisu vsebine obrazca prišlo do posledice v okviru samega postopka javnega naročila, torej posledice dejanja iz 2. alineje točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 109.a člena ZJN-2.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep senata disciplinskega sodišča Inženirske zbornice Slovenije št. DS 14/2013 z dne 5. 5. 2014, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Senat disciplinske komisije Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS), je s sklepom št. 1002/14/IZS-MP z dne 20. 1. 2014 odločil, da je kršiteljica A.A., univ. dipl. inž. grad., na podlagi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka št. KT14/2013 z dne 21. 10. 2013 kriva, da je kot tehnični vodja in odgovorni vodja projekta za IDP - izgradnja turbo krožišča v KM2+082/1419 Pesje - Velenje, kršitve 2. in 7. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS in da opisano ravnanje, storjeno iz malomarnosti, predstavlja kršitev po 3. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS, zato se ji na podlagi 17. in 19. člena Disciplinskega pravilnika izreče disciplinski ukrep opomin (prvi , drugi in tretji odstavek izreka). Na podlagi določbe 90. člena Disciplinskega pravilnika, je kršiteljica dolžna v roku 15 dni plačati tudi stroške disciplinskega postopka v višini 500 EUR (četrti odstavek izreka).

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je disciplinski tožilec IZS, na podlagi prijave z dne 21. 10. 2013 vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, v kateri je kršiteljici očital nepravilnosti pri sodelovanju izdelave obrazca POT - REF, ki je sestavni del dokumentacije v postopku javnega naročanja za IDP infrastrukturnih ureditev na območju … in IDZ za most preko Savinje ter nepravilnosti v zvezi z opravljanjem nalog OVP. Kršiteljica je na zahtevo odgovorila z dopisom 2. 12. 2013. Na podlagi njenega odgovora je namestnik disciplinskega tožilca modificiral 2. točko zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, s katero je očital kršiteljici sodelovanje pri predložitvi nepopolne projektne dokumentacije v postopku javnega naročila. Izvedena je bila disciplinska obravnava, na kateri je kršiteljica v zvezi s presojo pravilnosti izdelave IDP dokumentacije ugovarjala zastaranje disciplinskega pregona in izjavila tudi, da se ne spominja točno, ali je listino (potrdilo o referenčnem delu) POT - REF z datumom 30. 11. 2012 pregledala, spominja pa se, da jo je priložila v dokumentacijo za postopek javnega naročanja. Po izvedenem dokaznem postopku je namestnik disciplinskega tožilca umaknil 2. točko zahteve (modificirani del) in v ostalem pa vztrajal pri zahtevi in predlagal disciplinski ukrep opomin. Kršiteljica je soglašala z umikom dela zahteve, v ostalem pa vztrajala pri svojih navedbah in predlagala, da se zahteva zavrne kot neutemeljena.

3. Senat je v zvezi z očitano kršitvijo ugotovil, da potrdilo o referenčnem delu naročnika MO Velenje, z dne 30. 11. 2012, ne vsebuje navedbe popolnega datuma, ki je razviden iz vodilne mape IDP in načrta izgradnje turbo križišča, ampak je na njemu navedena samo letnica 2009. Disciplinska kršiteljica je pojasnila, da je sodelavki naročila, naj v besedilo obrazca vnese vsebino, katero je sama navedla, tako izpolnjen obrazec pa je projektant predložil v potrditev Mestni občini Velenje, potrjeno potrdilo pa je bilo priloženo vlogi ponudnika družbe B. d.o.o. v postopku javnega naročila za investicijo v Laškem. Pojasnila je tudi, da obrazce v praksi izpolnjuje gospodarski subjekt, zato da se olajša delo naročnika.

4. Senat je kot resnične štel navedbe kršiteljice, da naročnik v vsakem primeru jamči za izjavo in njeno vsebino, res pa je tudi, da je izjava bistveni del dokumentacije, ki se priloži v postopku javnega naročila, torej je navedba v izjavi bistvenega pomena za ponudnika. Kršiteljica je kot odgovorni projektant in kot OVP sama narekovala vsebino potrdila o referenčnem delu, brez navedbe zahtevanega datuma izvedbe referenčnega dela IDP, katerega je podpisala pooblaščena oseba naročnika z dnem 30. 11. 2012 in je tako overjeno potrdilo priložila v listinsko dokumentacijo v postopku javnega naročanja.

5. Kot odgovorni projektant in kot OVP pri svojem ravnanju kršiteljica ni ravnala z ustrezno skrbnostjo, ki se zahteva od strokovnjaka - pooblaščenega inženirja. S takšnim ravnanjem je kršila določbo 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS in določilo 7. člena istega kodeksa. Ravnanje kršiteljice pomeni disciplinsko kršitev po 3. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ki določa, da disciplinsko kršitev stori član zbornice, če krši kodeks poklicne etike, pravila stroke, predpise ali akte zbornice. Očitano dejanje je kršiteljica storila iz malomarnosti. 13. člen Disciplinskega pravilnika IZS določa, da član zbornice krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, če se ne zaveda, da zaradi njegovega dejanje ali opustitve prepovedana posledica lahko nastopi, pa bi glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno in glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela moral zavedati, da prepovedana posledica lahko nastopi. Glede na ugotovljeno dejansko stanje kršitve in ugotovljeno krivdno ravnanje kršiteljice je bil izrečen ukrep opomin.

6. Drugostopenjski organ je s sklepom 2727/14/IZSMŽ odločil, da se pritožbi A.A. delno ugodi in besedilo prve alinee prvega odstavka sklepa Senata disciplinske komisije z dne 20. 1. 2014 spremeni tako, da se dopolni z navedbo kršitve materialnega predpisa, na katerega se nanaša ugotovljena kršitev 2. in 7. člena Kodeksa poklicne etike člana IZS, to je kršitev 2. alinee točke a drugega odstavka 45. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), v ostalem pa je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

7. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da dejansko stanje ni sporno. Na kratko ga povzema in navaja, da izpodbijanih aktov ni mogoče preizkusiti. Sprašuje se, ali je sprememba izreka disciplinske komisije dopustna in skladna 106. členom Disciplinskega pravilnika. Sodišče mora odgovoriti tudi na vprašanje ali lahko senat disciplinskega sodišča, kot drugostopenjski organ odloči v škodo pritožnika.

8. Pojasnjuje tudi, da v izreku izpodbijanih aktov opisano ravnanje ne pomeni kršitve ZJN-2, saj ne ta predpis, ne katerikoli drugi predpis, ne predpisuje sankcije, če se obrazec, ki je priloga ponudbi, ne izpolni pravilno. Sankcija ni predpisana ne za tistega, ki ta obrazec izpolni, ne za tistega, ki ga izpiše. Ne vzdrži niti sklicevanje na določbo 109. člena ZJN-2, saj se tožnici niti ne očita, niti ne dokazuje, da je z zavesno malomarnostjo podala neresnične podatke ali izjavo. Nikoli ni bilo zatrjevano, da letnica 2009 ni resnična, manjkal ji je samo pripis meseca. Po mnenju tožnice gre za nepopolno in neresnično izjavo, za nepopolno izjavo pa sankcija ni zagrožena. Ker ne obstaja kršitev predpisa, tudi ne gre za kršitev drugega člena Kodeksa in ne za disciplinsko kršitev. Prav tako tožnici ni dokazana krivda, saj ni nastala prepovedana posledica. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi oba izpodbijana akta ter toženi stranki naloži povračilo stroškov, skladno z določili ZUS, ki jih tudi specificira.

9. Tožena stranka je sodišču poslala spise zadeve in odgovor na tožbo, v katerem je odgovorila na tožbene navedbe ter sodišču predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. V obravnavani zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da sporen disciplinski ukrep temelji na očitani kršitvi določbe 2. in 7. člena Kodeksa poklicne etike članov inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju Kodeks), kar predstavlja kršitev po 3. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS (v nadaljevanju Pravilnik), zato se tožnici na podlagi 17. in 19. člena istega pravilnika izreče disciplinski ukrep opomin. Disciplinsko kršitev iz 3. točke 10. člena Pravilnika stori član zbornice, če krši kodeks poklicne etike, pravila stroke, predpise (zakoni, tehnični in ostali predpisi in standardi) ali akte zbornice, v skladu z 11. členom pa je član zbornice odgovoren za kršitev, če je podana njegova krivda v obliki naklepa ali malomarnosti.

12. Iz izreka izpodbijanega prvostopenjskega sklepa izhaja, da je tožnica disciplinsko kršitev storila s krivdno obliko malomarnosti. Ta je opredeljena v 13. členu Disciplinskega pravilnika IZS. Po tej določbi član zbornice krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, če se ne zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi, pa bi se glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in glede na svojo usposobljenost za opravljanje določenega dela moral zavedati, da prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi oziroma če se je zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane škodljiva (prepovedana) posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala.

13. Iz navedenega izhaja, da odgovornost za kršitev dolžnosti člana zbornice ni objektivna, saj mora biti storjena z določeno obliko krivde (naklepa ali malomarnosti). Okoliščine, ki kažejo na krivdno ravnanje, morajo biti zato v postopku ugotovljene in v disciplinskem sklepu tudi obrazložene, kar pomeni, da mora disciplinski organ mora poleg obstoja kršitve ugotoviti oziroma dokazati tudi, da je do nje prišlo zaradi krivdnega ravnanja člana zbornice, v konkretnem primeru tožnice in obenem dokazati tudi, da je zaradi takega ravnanja prišlo tudi do prepovedane posledice.

14. Navedeno iz izpodbijanega prvostopenjskega sklepa ne izhaja, saj se disciplinska komisija sklicuje na pravno opredelitev malomarnosti iz omenjenega 13. člena in navaja tudi dejanske okoliščine, na podlagi katerih je sklepala, da je tožnica pri očitanem ravnanju ravnala iz malomarnosti. Tožnica je bila spoznana za odgovorno za pravilno izpolnitev Potrdila o referenčnem delu (obrazec POT-REF), ki ni vseboval navedbe popolnega datuma izvedbe projektne dokumentacije, čeprav prvostopenjski organ pritrjuje tožničinemu zagovoru, da je za pravilno izpolnitev referenčnega obrazca pravzaprav odgovorna podpisnica tega obrazca, Mestna Občina Velenje. Sodišče nadalje ugotavlja tudi, da je sicer navedba datuma izdelave projektne dokumentacije (skladno s Pravilnikom o projektni dokumentaciji) obvezna sestavina le te, vendar v obravnavani zadevi tožnici ni očitano, da je bila projektna dokumentacija, na katero se je sklicevala v obrazcu POT-REF sestavljena v nasprotju z določbami prej navedenega pravilnika. Prav tako tožnici ni očitano, da je zaradi njenega „sodelovanja“ pri zapisu vsebine obrazca POT-REF prišlo do posledice v okviru samega postopka javnega naročila, torej posledice dejanja iz 2. alineje točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 109.a člena ZJN-2. 15. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da izpodbijanega sklepa, ki ne vsebuje obrazložitev vseh elementov nujnih za izrek disciplinske kazni, ne more preizkusiti, zato je (2. in 3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo ter ga vrnilo v ponovni postopek disciplinski komisiji (tretji odstavek istega člena).

K II. točki izreka:

16. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, skupaj z DDV, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki.

17. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

K III. točki izreka:

18. Ob vložitvi odgovora na tožbo je tožena stranka zahtevala povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo prvega odstavka 25. člena ZUS-1, odloča sodišče o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po določbi 154. člena tega zakona mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Tožena stranka v obravnavani zadevi ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve stroškov postopka.