Jedro

Ker imajo zahtevki tožnika, glede katerih ta izpodbija odločitev sodišča prve stopnje in za katere je sodišče odmerilo sodno takso, različno dejansko, predvsem pa pravno podlago (prvi ima podlago v 512. členu OZ, drugi pa v 243. členu ZZK-1), je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, za odmero takse odločilna vrednost posameznih zahtevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse P 107/2020 z dne 26. 10. 2022 v znesku 405 EUR (t. z. tč. III) in plačilni nalog za plačilo sodne takse P 107/2020 z dne 26. 10. 2022 v znesku 405 EUR (t. z. tč. II in IV).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnik) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklep je nepravilen in nezakonit. Plačilna naloga, ki ju je izdalo sodišče za vloženo pritožbo, oba v višini 405 EUR, sta nepravilna in nezakonita, ker je sodišče sodno takso napačno odmerilo. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje vrednost spora ocenilo na 10.000 EUR. Na podlagi vrednosti spora ni zakonske podlage za odmero dveh samostojnih taks, predvsem pa ni podlage za dve samostojni taksi, ker tožbeni zahtevek predstavlja samostojno, sklepčno celoto in ne gre za več posameznih in med seboj neodvisnih zahtevkov. Sodišče bi moralo odmeriti eno takso za pritožbo v višini 405 EUR, kot je predhodno s plačilnim nalogom z dne 27. 7. 2020 odmerilo sodno takso za vloženo tožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje vrednost spora v tej zadevi ocenilo (le) na 10.000 EUR. S sklepom z dne 22. 2. 2021 je namreč sodišče prve stopnje (med drugim) na ugovor tožene stranke (tožencev) glede vrednosti spornega predmeta ocenilo vrednost II. in IV. tožbenega zahtevka, da se razveljavi prodajna pogodba z dne 4. 9. 2019, sklenjena med 1. in 2. tožencem, in se s tožnikom in prvim tožencem sklene nova prodajna pogodba, na 10.000 EUR, tudi vrednost III. tožbenega zahtevka na vzpostavitev prejšnjega zamljiškoknjižnega stanja je (posebej) ocenilo na 10.000 EUR. Navedeni sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 675/2021 z dne 9. 7. 2021. Tudi ni res, da je sodišče odmerilo tožniku zgolj eno sodno takso za tožbo v višini 405 EUR, saj je glede na postavljene tožbene zahtevke odmerilo dve taksi. Tožnik je za tožbo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi plačal dve taksi, vsako po 405 EUR, in sicer ob vložitvi tožbe 405 EUR po tar. številki 1111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), naknadno pa še 405 EUR za tožbeni zahtevek pod točko III po tar. št. 1111 ZST-1 (2. 3. 2021).

5. ZST-1 v 19. členu določa, da se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu (prvi odstavek). Ker imajo zahtevki tožnika, glede katerih ta izpodbija odločitev sodišča prve stopnje1 in za katere je sodišče odmerilo sodno takso, različno dejansko, predvsem pa pravno podlago (prvi ima podlago v 512. členu Obligacijskega zakonika (točki II in IV), drugi (točka III) pa v 243. členu Zakona o zemljiški knjigi), je v skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, za odmero takse odločilna vrednost posameznih zahtevkov.2 Sodno takso, ki jo mora plačati tožnik za pritožbo (enako kot je bilo pri tožbi), je treba odmeriti od vsake navedene vrednosti posebej. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odmerilo sodno takso za pritožbo za zahtevek pod točko II in IV v znesku 405 EUR in za zahtevek pod točko III v znesku 405 EUR (oboje po tarifni številki 1121). Skupno znaša sodna taksa za pritožbo 910 EUR.

6. Kljub temu, da je sodišče izdalo dva plačilna naloga (namesto enega za celoten znesek sodne takse za pritožbo), je v seštevku ugotovljena sodna taksa za pritožbo pravilna. Ugovor tožnika zoper plačilna naloga P 107/2020 z dne 26. 10. 2022 je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo kot neutemeljen (tretji odstavek 34. a člena ZST-1).

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Sodbo tožnik izpodbija v celoti. 2 Vrednosti se torej v tem primeru ne seštevajo, saj 20. člen ZST-1 to predvideva za primer, kadar zakon ne določa drugače.