Jedro

Plomba je zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo in ima dvojno funkcijo: objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti in da bo vpis, če bo predlogu ugodeno oz., če bo vpis opravljen po uradni dolžnosti, učinkoval že od trenutka vložitve predloga, ter označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Zaključek sklepa, da predznamba zastavne pravice (zaradi prejšnje plombe) ni mogoča in ne bi dosegla namena zavarovanja s predhodno odredbo ter da upnik zanjo niti nima pravnega interesa, je zato zmoten.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se pobijani sklep spremeni tako, da se pravilno glasi: "Ugovor dolžnika se zavrne." Dolžnik mora povrniti upniku 194.196,00 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.8.2005 do plačila, v 15-ih dneh.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikovemu ugovoru ugodilo in sklep o začasni odredbi (pravilno predhodni odredbi) z dne 6.4.2005 razveljavilo.

Proti temu sklepu se pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov, po svoji pooblaščenki pritožuje upnik in predlaga, da pritožbeno sodišče pobijani sklep spremni tako, da ugovor dolžnika v celoti zavrne. Najprej opozarja, da je sodišče razveljavilo sklep o začasni odredbi, ki v predmetni zadevi ni bil izdan, o ugovoru dolžnika zoper sklep o izdaji predhodne odredbe pa še ni odločalo. Navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, saj je izrek sklepa nerazumljiv in nasprotuje razlogom sklepa. Sodišče v obrazložitvi ves čas govori o pogojih za izdajo predhodne odredbe in o predhodni odredbi ne pa o začasni odredbi, kot bi to lahko pričakovali glede na izrek sklepa. Odločitev je tudi materialnopravno napačna. Sodišče ni upoštevalo in tudi se ni dovolj natančno opredelilo do njegovih navedb iz odgovora na ugovor. Navaja še, da je bil predlog za vpis predznambe zastavne pravice na nepremičninah vložen z dnem vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe torej dne 27.7.2004 oz. 28.7.2004, s tem dnem bi bilo naslovno sodišče v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti dolžno vpisati tudi plombo, s katero bi bil varovan vrstni red vložitve predloga za predznambo zastavne pravice. Izvršilno sodišče je isto kot zemljiškoknjižno sodišče, kar izhaja iz določila 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Vložitev predloga za izdajo predhodne odredbe bi moralo izvršilno (zemljiškoknjižno) sodišče upoštevati tudi kot predlog za vpis predznambe zastavne pravice. Predlog res ni vložen na predpisanem obrazcu, vendar gre v konkretnem primeru za postopanje sodišča po specialnem predpisu glede na ZZK-1, torej po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Sodišče napak razlaga 5. člen ZZK-1, ki določa, da je bistveno za učinkovanje pravic, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis oz., ko prejme listino na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Zakon torej govori o sodišču ne pa o posameznih oddelkih sodišča. Ker gre za eno sodišče je jasno, da je z dnem izdaje sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, torej z dnem 6.4.2005, sodišče tudi prejelo listino, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Omenja še, da je bil zemljiškoknjižni predlog s strani B.M. vložen dne 22.4.2005 torej deset dni za tem, ko je dolžnik prejel sklep o zavarovanju s predhodno odredbo (12.4.2005). V zvezi s tem se upnik sklicuje na 2. odst. 6. člena ZZK-1 in navaja, da je B.M. vedela za pravico upnika na predmetni nepremičnini. Sodišče se ni opredelilo do upnikovih navedb, da je potrebno tudi pri predhodni odredbi ločevati med samim predlogom in sklepom. Gre za specialen postopek vpisa predznambe zastavne pravice, v katerem o utemeljenosti vpisa odloči sodišče v izvršilnem postopku oz. v postopku zavarovanja. Zemljiškoknjižno sodišče, ki je isto sodišče, pa le vpiše predznambo zastavne pravice. 51. člen ZZK-1 določa, da se predznamba pridobitve hipoteke dovoli tudi na podlagi sklepa o predhodni odredbi, s katerim je izvršilno sodišče odredilo predznambo zastavne pravice. Ker je zemljiškoknjižno sodišče in izvršilno sodišče isto sodišče, posebno obvestilo o izdaji predhodne odredbe niti ni potrebno, saj gre za isti organ. Sodišče se ni opredelilo do te navedbe upnika, zato sklep ni zadostno obrazložen. Upnik je z izdajo sklepa o zavarovanju pridobil predznambo zastavne pravice.

Pritožba je utemeljena.

Očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP po mnenju pritožbenega sodišča niso podane, saj sam izrek sklepa ni nerazumljiv in tudi ni v nasprotju z obrazložitvijo. Res je sodišče prve stopnje v izrek zapisalo, da se razveljavi sklep o začasni odredbi, namesto sklep o predhodni odredbi, vendar gre po mnenju pritožbenega sodišča za očitno pomoto, ki bi jo lahko vsak čas odpravilo (člen 328. ZPP v zvezi s členom 366. ZPP in 15. členom ZIZ). Tudi s tem, ko se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditve upnika, da je zemljiškoknjižno sodišče isto sodišče kot izvršilno sodišče, očitane kršitve ni zagrešilo.

Je pa po mnenju pritožbenega sodišča odločitev materialnopravno zmotna. Dolžnik je v ugovoru zoper predhodno odredbo zatrjeval, da je dejanska lastnica nepremičnin, ki so predmet predhodne odredbe (2041/10.000 na parcelah 558/1, 558/2 in 558/3 k.o. P.), B.M. iz L., kateri je s prodajno pogodbo z dne 21.1.2005 prodal svoj delež na teh nepremičninah. Sodišče prve stopnje je kljub ugotovitvi, da je zemljiškoknjižni lastnik teh parcel (do navedenega deleža) dolžnik, ugovoru ugodilo, ker je štelo za pravno pomembno dejstvo, ki to ni, da ima vložek plombo v zvezi s predlogom B.M. za vknjižbo lastninske pravice. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč pravno pomembno dejstvo, da je bil v času odločanja sodišča prve stopnje zemljiškoknjižni lastnik dolžnik. Zato razlogov za razveljavitev predhodne odredbe ni bilo. Plomba je zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo (134. člen ZZK-1) in ima dvojno funkcijo: objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti in da bo vpis, če bo predlogu ugodeno oz., če bo vpis opravljen po uradni dolžnosti, učinkoval že od trenutka vložitve predloga ter označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. V obravnavani zadevi bi to pomenilo, da zemljiškoknjižno sodišče vpisa (predznambe zastavne pravice) v primeru pomanjkanja materialnopravnih ali procesnopravnih pogojev, ne bo opravilo (151. člen ZZK-1). To bi se lahko zgodilo v primeru, če bi bilo predlogu za vpis lastninske pravice B.M. ugodeno. Zaključek sklepa, da predznamba zastavne pravice (zaradi prejšnje plombe) ni mogoča in ne bi dosegla namena zavarovanja s predhodno odredbo ter da upnik zanjo niti nima pravnega interesa je zato zmoten. Za razveljavitev predhodne odredbe sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in sklep spremenilo tako, da je ugovor dolžnika zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Upniku pa je v zvezi z njegovimi pritožbenimi navedbami potrebno pojasniti sledeče. Ni pomembno, kdaj je upnik vložil predlog za izdajo predhodne odredbe, niti kdaj je bila predhodna odredba izdana, pomembno je, kdaj je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o predhodni odredbi, ki je podlaga za predznambo zastavne pravice. Takrat je šele začel teči zemljiškoknjižni postopek (1. odst. 133. člena ZZK-1). Po prejemu listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (v konkretnem primeru sklepa o predhodni odredbi s predznambo zastavne pravice), zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti (1. odst. 135. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je po ZZK-1 tisto sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, vodi pa jo s tem, da odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin (2. člen ZZK-1). Pojem zemljiškoknjižno sodišče je uporabljen v vseh določbah ZZK-1 zato, da se jasno loči od drugega sodišča, ki je izdalo sodno odločbo, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Tudi, če je to drugo sodišče (ki ni zemljiškoknjižno sodišče) isto (stvarno in krajevno pristojno) okrajno sodišče, je ločevanje potrebno zaradi jasne razmejitve pristojnosti pri odločanju o pogojih za dovolitev vpisa. Po omenjenem zakonu zato zemljiškoknjižno sodišče ni nikoli isto kot npr. izvršilno sodišče, kar izhaja iz številnih zakonskih določb (npr. iz 148. člena, 66. člena, 46. člena ZZK-1 in drugih). V tej zadevi je bil predlog za izdajo predhodne odredbe vložen 27.7.2004, sklep o predhodni odredbi je bil izdan 6.4.2005, zemljiška knjiga pa ga je prejela 17.5.2005 in istega dne vpisala plombo pod dnevno številko 1349/05. Zemljiškoknjižni postopek je torej začel teči 17.5.2005 in ne z vložitvijo predloga oz. z izdajo sklepa o predhodni odredbi, kot zmotno meni upnik.

Ker je pritožbeno sodišče spremenilo pobijano odločbo, je odločilo še o stroških vsega postopka (2. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnik, ki je v postopku propadel, mora povrniti upniku njegove stroške, ki jih je pritožbeno sodišče, skladno s taksno in odvetniško tarifo ter priloženim stroškovnikom odmerilo na 194.196,00 SIT (stroški zastopanja 1.400 odvetniških točk, materialni stroški 28 odvetniških točk, vse po vrednosti točke 110,00 SIT, DDV 31.416,00 SIT, sodna taksa 300 točk po vrednosti točke 19,00 SIT).