Jedro

Bistveno vprašanje v obravnavnem sporu je, ali vse v obvestilu naštete posojilne pogodbe še veljajo ali pa je dolžnik utemeljeno od njih odstopil in so posojila zapadla v takojšnje plačilo. Že iz dokazov, ki jih je upnik sam predložil predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, izhaja, da so bila posojila dana in da so bila dana za točno določen namen. Upnik verjetnosti obstoja zatrjevane nezakonite odpovedi spornih posojil ni izkazal, saj so bile njegove trditve povsem nesklepčne in nepovezane. V predlogu za izdajo začasne odredbe namreč ni mogoče najti navedb, da je pridobljena posojila porabil za namen, določen s posojilno pogodbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe na vrnitev 215 ton belega kristalnega sladkorja (I. točka izreka) in odločilo, da upnik sam nosi stroške postopka zavarovanja (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, dolžniku pa naloži plačilo upnikovih stroškov tega postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta upnik in dolžnik poslovno sodelovala na podlagi sklenjene Pogodbe o uporabi storitev A., d. d. (v nadaljevanju: Pogodba), na podlagi katere je dolžnik za upnika odprl trgovalni račun in mu omogočil dostop do spletne platforme www.a.si ter odobril limit za financiranje odstopa terjatev in kratkoročnih namenskih posojil, ki naj bi po navedbah upnika zapadla v plačilo 11. 8. 2023 v delnem znesku 92.600,00 EUR in 30. 10. 2023 v znesku 342.000,00 EUR. Nato sta sklenila še neposredno izvršljiv notarski zapis – Sporazum o zavarovanju, opr. št. SV 1027/2019 (v nadaljevanju: Sporazum), iz katerega izhaja, da sta se med drugim dogovorila za prenos lastninske pravice v zavarovanje, pri čemer so bile predmet prenosa vse zaloge trgovskega blaga, ki jih upniku dobavijo njegovi dobavitelji in v zvezi s katerimi sam kot dolžnik vodi poslovne evidence. Dolžnik je nato upniku poslal Obvestilo o odstopu od sklenjenih posojilnih pogodb in poziv k plačilu z dne 19. 6. 2023 (v nadaljevanju: Obvestilo). Iz Obvestila izhaja, da A., d. d. (dolžnik) kot posojilodajalec odstopa od vseh posojilnih pogodb, sklenjenih z upnikom kot posojilojemalcem preko A. finančne platforme na podlagi Pogodbe (pri čemer navede vse sklenjene posojilne pogodbe, z navedbo oznak, datumov sklenitve in zneskov). Iz Obvestila izhaja tudi pojasnilo, da so bile posojilne pogodbe odpovedane zaradi ugotovljene nenamenske porabe izposojenega denarja, na podlagi določb 578. člena Obligacijskega zakonika (OZ), v povezavi s 44., 48. in 102. členom Splošnih pogojev storitev in pravil poslovanja A. (v nadaljevanju: Splošni pogoji) ter pojasnilo, da z odpovedjo vse obveznosti upnika iz naslova sklenjenih posojilnih pogodb zapadejo v takojšnje plačilo. Dolžnik je zato 19. 6. 2023 prevzel vse zaloge trgovskega blaga upnika, ki jih je zanj skladiščila družba B., d. o. o. Ker upnik meni, da je dolžnik omenjene zaloge prevzel nezakonito, samovoljno, brez soglasja upnika, ob lažnem zatrjevanju zapadle terjatve, s predlogom za izdajo začasne odredbe zahteva, da sodišče naloži dolžniku (oziroma dolžnikovem dolžniku) vračilo omenjenih prevzetih zalog.

5. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, saj ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve. Pojasnilo je, da je bistveno vprašanje, ali vse v Obvestilu naštete posojilne pogodbe še veljajo ali je dolžnik utemeljeno od njih odstopil in so posojila zapadla v takojšnje plačilo. Ugotovilo je, da je dolžnik v Obvestilu o odstopu kot razlog navedel nenamenskost porabe posojenega denarja, pri čemer namen izhaja iz Prilog k potrdilom o izvršenih naročilih za pridobitev vsakokratnega financiranja z naslovom „Podrobna specifikacija posojila: namembnost: financiranje prejetih naročil“ (v nadaljevanju: Priloge k potrdilom; priloga spisa A5 do A11), v katerih so navedeni konkretni podatki o naročniku. Upnik pa v predlogu določnejših navedb o nasprotnem, torej o namenski porabi spornih posojil ni navedel, predvsem pa s stopnjo verjetnosti ni izkazal domnevno zatrjevanega lažnivega prikazovanja zapadlosti le-teh v plačilo s strani dolžnika.

6. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je zmotno presodilo, da naj bi bilo iz prilog k potrdilom o izvršenem naročilu razvidno, za kakšen namen so bila dana kratkoročna namenska posojila. Med upnikom in dolžnikom naj namreč posamezne posojilne pogodbe oziroma kratkoročna namenska posojila niso bila sklenjena, zato je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Očita tudi, da je bila odpoved popolnoma neobrazložena, saj naj iz Obvestila ne bi izhajalo, katera posojilna pogodba naj bi bila odpovedana in da bi bil namen, za katerega je bilo posojilo dano, definiran v pogodbi. Sodišče prve stopnje pa naj se ne bi opredelilo do 7. člena Pogodbe, iz katerega izhaja, kdaj je možen odstop, zato je tudi izpodbijani sklep ostal neobrazložen.

7. Navedene pritožbene navedbe so neutemeljene. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, že iz dokazov, ki jih je upnik sam predložil predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, izhaja, da so bila posojila dana in da so bila dana za točno določen namen. Iz Prilog k potrdilom namreč jasno izhajajo podatki o posojilih ter namembnost (financiranje prejetih naročil), pri čemer so navedeni tudi konkretni podatki o naročniku in samem naročilu. S podatki o posojilih (datum sklenitve, oznaka, nominalni znesek), ki izhajajo iz navedenih Prilog, pa se ujemajo tudi podatki, ki jih je dolžnik navedel na seznamu posojilnih pogodb v Obvestilu. Tudi sicer upnik v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval, da posojilne pogodbe, ki jih dolžnik navaja v Obvestilu, niso bile sklenjene, zato navedene pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da kot izhaja že iz ugotovitev sodišča prve stopnje, upnik verjetnosti obstoja zatrjevane nezakonite odpovedi spornih posojil ni izkazal, saj so bile njegove trditve povsem nesklepčne in nepovezane. V predlogu za izdajo začasne odredbe namreč ni mogoče najti navedb, da je pridobljena posojila, na katera se sklicuje Obvestilo oziroma Priloge k potrdilom, porabil za posle borznega trga terjatev, ki ga upravlja dolžnik, oziroma za namen določen v navedenih potrdilih, temveč je navajal, da je sredstva, pridobljena iz posojil, porabil za nakup sladkorja. Nakup naj bi opravil 19. 11. 2019, pri čemer iz prilog k potrdilom o izvršenih naročilih izhaja, da gre za posojila, ki so bila pridobljena v letu 2023. Nepojasnjene pa so ostale tudi trditve v zvezi z zapadlostjo posojila. Trdil je namreč, da naj bi sredstva, ki jih je porabil za nakup sladkorja zapadla v plačilo 11. 8. 2023, oziroma 30. 10. 2023, pri čemer ni pojasnil, iz kje navedeno izhaja in zakaj naj bi bil dogovorjen tak način vračanja posojila.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep ostal neobrazložen, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do 7. člena Pogodbe, ki ureja odstop od Pogodbe. Sodišče prve stopnje se do navedenega člena Pogodbe ni izrecno opredeljevalo, saj iz Obvestila izhaja, da je dolžnik odstopil od posameznih posojilnih pogodb in ne od „glavne“ Pogodbe, ki vsebuje navedeni člen. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo tudi, da je bila odpoved dolžnika in poziv na takojšnje plačilo podana iz razloga nenamenske porabe izposojenega denarja na podlagi določbe 578. člena OZ (v povezavi s 44., 48. in 102. členom Splošnih pogojev).

10. Pritožba upnika tako ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).