Jedro

Gre za spor iz koncesijske pogodbe med pravdnima strankama glede cene za opravljanje storitev na podlagi te pogodbe. Po 40. členu Zakona o gospodarskih javnih službah, če pride pri izvajanju koncesijske pogodbe do spora med koncedentom in kocesionarjem, odloča o sporu redno sodišče. Prav za tak spor med koncedentom, to je toženo stranko in koncesionarjem, to je tožečo stranko pa v predmetnem primeru gre, tako da je vsekakor podana pristojnost rednega sodišča. Gre za premoženjsko pravni spor, ki se rešuje pred pravdnim sodiščem.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrožno sodišče v Novi Gorici ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije.

Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožeča stranka po svojih pooblaščencih in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in naslovnemu sodišču naloži takojšnjo odločanje o zadevi. V pritožbi navaja, da nikakor ne gre za upravni spor in da je o predmetni tožbi in predlogu za začasno odredbo podana pristojnost upravnega sodišča. Z izpodbijanim sklepom z dne 30.6.2005 je tožena stranka sama določila cene plina za kurilno sezono 2005/2006, medtem ko so dejansko cene v skladu s koncesijsko pogodbo predmet potrditve predloga tožeče stranka s strani tožene stranke. Gre za sodno varstvo pravic in obveznosti iz naslova koncesijske pogodbe, ki pa se ne uveljavljajo pred upravnim sodiščem, ampak pred rednim sodiščem.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre dejansko pri zahtevku tožeče stranke za zahtevek, za katerega je pristojno pravdno sodišče, v konkretnem primeru sodišče prve stopnje. Ne glede nato, da je sicer res podan dvom, ali je tožbeni zahtevek kot ga je postavila tožeča stranka v svoji tožbi sklepčen glede na navedbe v sami tožbi, pa je dejstvo, da gre za spor iz koncesijske pogodbe med pravdnima strankama glede cene za opravljanje storitev na podlagi te pogodbe. Po 40. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS št. 32/93) namreč, če pride pri izvajanju koncesijske pogodbe do spora med koncedentom in koncesionarjem, odloča o sporu redno sodišče. Prav za tak spor med koncedentom, to je toženo stranko in koncesionarjem, to je tožečo stranko pa v predmetnem primeru gre tako, da je vsekakor podana pristojnost rednega sodišča. Pri sklepu tožene stranke z dne 30.6.2005 gre torej za sklep, ki ni upravni akt, ampak res akt razpolaganja, torej dejansko izjava volje tožene stranke v zvezi s koncesijsko pogodbo. Zato gre za premoženjsko pravni spor, ki se rešuje pred pravdnim sodiščem. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbe tožeče stranke izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da nadaljuje s pravdnim postopkom.