Jedro

Glede na to, da sta upravnemu spisu priložena dva izvoda zapisnika, od katerih je eden žigosan z žigom tožnice, sodišče nima podlage za dvom v ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je bil izvod tega zapisnika vročen tožnici, ki nanj ni podala pripomb. Po presoji sodišča je bil torej predstavnik tožnice na ustrezen način, prek vsebine zapisnika, seznanjen z dejstvi in okoliščinami, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev in zato ni prišlo do zatrjevane kršitve načela zaslišanja stranke. Sodišče sicer ugotavlja, da zapisnika ni podpisal predstavnik tožnice, kar je kršitev 1. odstavka 78. člena ZUP, ki določa, da zapisnik podpiše tisti, ki je sodeloval pri dejanju. Vendar pa sodišče ocenjuje, da ta pomanjkljivost ni taka, da bi lahko vplivala na zakonitost postopka, še posebej, ker je zapisnik žigosan z žigom tožnice, do česar ne bi moglo priti, če predstavnik tožnice ne bi bil navzoč pri sestavi zapisnika, oziroma proti volji tega predstavnika.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tržni inšpektorat RS, Enota A., je kot prvostopenjski upravni organ s svojo odločbo, št. ..., z dne ..., tožnici v prostorih njenih prodajalne v B. začasno prepovedal prodajo na drobno oblačil, pozamenterije in pribora za ročna dela, dokler ne označi prodajnih cen vseh razstavljenih izdelkov v obeh izložbah prodajalne, tako da bodo te za potrošnike nedvoumne, lahko prepoznavne, čitljive in na vidnem ter dosegljivem mestu. Zoper to odločbo je tožnica vložila pritožbo pri toženi stranki. V pritožbi je navedla, da inšpektorica pri inšpekcijskem pregledu ni hotela napisati zapisnika, da je bil v času inšpekcijskega pregleda na vidnem mestu v izložbi napis izložba v delu, da so bile nekatere cene sicer manj vidne, vendar so jih stranke lahko kljub temu videle, da je bila pripravljena takoj poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti, ter je inšpektorici predlagala, naj jo le opozori, ter da je naletela na ravnanje inšpektorice, ki je povsem v neskladju s kodeksom javnih uslužbencev.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka tožničino pritožbo zavrnila, v obrazložitvi pa navedla, da ugotovitve prvostopnega organa o pomanjkljivem označevanju cen blaga izhajajo iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu. Iz tega zapisnika izhaja tudi, da je med predstavnikom tožnice in inšpektorico prišlo do konflikta, tako da je bila poklicana tudi policija. V zapisniku je navedeno še, da je bil sestavljen v treh izvodih, od katerih je bil en izvod vročen stranki. Na zadnji strani zapisnika je tudi štampiljka tožničine prodajalne. V nadaljevanju izpodbijane odločbe tožena stranka podrobno povzema dejansko stanje, kot izhaja iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu, pojasnjuje zakonsko ureditev obveznosti označevanja cen ter ugotavlja, da je bil izrečeni inšpekcijski ukrep pravilen in zakonit. Ugotavlja še, da prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe ni navedel predpisa, po katerem je odločil, da mora trgovec pomanjkljivosti odpraviti takoj s prejemom odločbe, ter to nepravilnost z navedbo 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru opravlja sama.

Tožnica v svoji tožbi navaja, da je bilo v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe kršeno eno od temeljnih načel upravnega postopka, določeno v 9. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, namreč načelo zaslišanja stranke. Inšpektorica ob inšpekcijskem pregledu sploh ni napisala zapisnika, kar bi morala storiti tudi na podlagi 11. člena Zakona o tržni inšpekciji. To je mogoče preveriti tudi na Policijski postaji B., ki je o dogodku napravila zaznamek. Ker inšpektorica zapisnika v prodajalni sploh ni napisala, tožnica pa tega zapisnika ni nikoli prejela, tožnica ni imela možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah na podlagi katerih je bila izdana odločba, ki jo je tožena stranka z izpodbijano odločbo potrdila kot pravilno in zakonito. Tožnica zato sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži tudi povračilo stroškov postopka.

Sodišče je tožbo poslalo toženi stranki in Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, kot zastopniku javnega interesa. Tožena stranka je sodišču dostavila upravne spise v zadevi, na tožbo pa ni odgovorila. Državno pravobranilstvo ni prijavilo udeležbe v upravnem sporu.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1.1.2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 - ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06 - odl. US - ZUS), razen izjem, ki so določene v čelnih 105. do 107. člena ZUS-1. Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v času izdaje izpodbijane odločbe je bilo veljavno besedilo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 80/99, z spremembami in dopolnitvami, objavljenimi v Uradnem listu RS, št. 70/00, 52/02 in 73/04, dalje ZUP), je pred izdajo odločbe treba stranki dani možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Po 6. odstavku 11. člena Zakona o tržni inšpekciji (Uradni list RS, št. 20/97 in nadaljnji, dalje ZTI) inšpektor o opravljenem inšpekcijskem pregledu sestavi zapisnik.

Iz upravnega spisa v obravnavani zadevi, ki ga je sodišču poslala tožena stranka, je mogoče ugotoviti, da je bil o inšpekcijskem pregledu v prodajalni tožnice dne ... na ustreznem obrazcu izdelan zapisnik, ki ga je s svojim žigom potrdila tudi tožnica. Izvirnik tega zapisnika, njegova kopija in prepis so priloženi upravnemu spisu. Česa drugega o izdelavi zapisnika ni mogoče ugotoviti niti iz uradnega zaznamka Policijske postaje B., na katerega se izrecno sklicuje tožnica, in ki izdelave oziroma neizdelave zapisnika sploh ne omenja. Iz - sicer v naprej natisnjenega - besedila zapisnika je mogoče povzeti tudi, da je zapisnik izdelan v treh izvodih, od katerih se en izroči stranki.

Glede na to, da sta upravnemu spisu priložena dva izvoda zapisnika, od katerih je eden žigosan z žigom tožnice, sodišče nima podlage za dvom v ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je bil izvod tega zapisnika vročen tožnici, ki nanj ni podala pripomb. Kot prav tako pravilno ugotavlja tožena stranka, so v ta zapisnik vnesena vsa dejstva in okoliščine, na katere je bila oprta prvostopenjska odločba. Sodišče sicer ugotavlja, da zapisnika ni podpisal predstavnik tožnice, kar je kršitev 1. odstavka 78. člena ZUP, ki določa, da zapisnik podpiše tisti, ki je sodeloval pri dejanju. Vendar pa sodišče ocenjuje, da ta pomanjkljivost ni taka, da bi lahko vplivala na zakonitost postopka, še posebej, ker je zapisnik - kot je bilo že večkrat omenjeno - žigosan z žigom tožnice, do česar ne bi moglo priti, če predstavnik tožnice ne bi bil navzoč pri sestavi zapisnika, oziroma proti volji tega predstavnika.

Po presoji sodišča je bil torej predstavnik tožnice na ustrezen način, prek vsebine zapisnika, seznanjen z dejstvi in okoliščinami, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev. Njegova navzočnost pri sestavi zapisnika mu je omogočila tudi, da se o teh dejstvi in okoliščinah izjavi, kar je - glede na vsebino prav tega zapisnika - tudi storil. Po presoji sodišča zato ni prišlo do nobene od zatrjevanih kršitev postopka.

Sodišče dodaja še, da je v upravnem spisu tudi sklep o ustavitvi postopka inšpekcijskega nadzora, datiran z datumom ..., torej pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu. Ta sklep bi sicer utegnil vplivati na pravni interes tožnice za sprožitev upravnega spora, vendar ni v spisu nobenega dokaza o tem, da je bil sklep tožnici tudi dejansko vročen, zato ga sodišče ob odločanju ni upoštevalo.

Ker je sodišče glede na vse navedeno ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, ter da je tudi izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, je, v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, dalje ZUS-1), tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ker stranke niso predlagale novih dejstev ali dokazov, ki bi utegnili biti pomembni za odločitev, je sodišče, v skladu z 2. alineo 2. odstavka 59. člena ZUS-1 o zadevi odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji.

Odločba o stroških postopka temelji na 1. odstavku 23. člena prej veljavnega Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, dalje ZUS, ki se uporablja na podlagi prehodne določbe 104. člena ZUS-1), ob smiselni uporabi določbe 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenjentu povrniti stroške.