Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da toženka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni zatrjevala pravno relevantnih dejstev (da pooblaščenka zaradi bolezni ni mogla zagotoviti substitucije), ki bi lahko imela (če bi se izkazala za resnična) za posledico utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato je pravilno zaključilo, da je bila vrnitev v prejšnje stanje predlagana iz očitno neupravičenega razloga.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.ln1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 24. 11. 2025.

2.Zoper sklep se pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da iz sklepa USRS Up-184/98 izhaja, da je odločilno, ali je bila bolezen nenadna in nepričakovana. V takšnih primerih je zamuda opravičljiva. Neživljenjsko je pričakovati zagotovitev substituta v primerih nenadne in nepredvidljive bolezni pooblaščenca, ki nastopi na dan izteka procesnega roka. Tudi iz sodne prakse izhaja, da sodišča ugodijo predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ko je dokazana nenadna in nepredvidljiva bolezen. Poudarja, da je zatrjevala in dokazala nenadnost in nepredvidljivost bolezni. Čeprav so se znaki akutnega virusnega obolenja pri pooblaščenki pojavili že dopoldne, je neživljenjsko, da bi morala predvideti nadaljnji potek bolezni in si preventivno zagotoviti substituta. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati, ali je bilo objektivno sploh mogoče zagotoviti substitucijo. Pooblaščenka toženke ima sedež v manjšem kraju, kjer deluje le še ena odvetnica, ki je bila takrat tudi v bolniškem staležu, zato je bila možnost zagotovitve substitucije zmanjšana. Pooblaščenka bi morala tako angažirati odvetnika iz drugega kraja, pri čemer je šlo v zadevi za vsebinsko pripravo in sestavo odgovora na tožbo, kar zahteva vpogled v spis, poznavanje dejanskega in pravnega okvira zadeve ter komunikacijo s stranko. Takšna zahteva pa po njenem mnenju presega realne in življenjske možnosti. Pooblaščenka je kljub bolezni sama pripravila odgovor na tožbo in ga kljub slabemu zdravstvenemu stanju osebno oddala, a z nekaj minutno zamudo. Sodišču prve stopnje tudi očita, da ni ugotavljalo, ali je pooblaščenka sploh imela možnost zagotoviti drugačen prevoz do bencinske črpalke, na kateri je oddala vlogo. Z opustitvijo presoje navedenih okoliščin, ki bi jih sodišče lahko ugotovilo z zaslišanjem pooblaščenke, je nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo 120. člen ZPP in tako zavrnilo predlog brez naroka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške dogovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Toženka je prepozno vložila odgovor na tožbo. Navaja, da je bilo to zaradi bolezni njene pooblaščenke, ki je zbolela na zadnji dan roka za vložitev odgovora na tožbo. Zato predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

6.Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7.Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Vrnitev v prejšnje stanje je tako mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Zamuda ni opravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka, pooblaščenec), ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati. V obravnavani zadevi je toženka opravljala pravdna dejanja po pooblaščenki - odvetnici. Krivda odvetnika je izenačena s krivdo stranke; stranka mora torej trpeti posledice zamude, ki jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik. Odvetnik mora svojo dejavnost opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (6. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Odvetnik mora ustrezno organizirati delovanje svoje odvetniške pisarne, kamor sodi tudi pravočasno zaprosilo za nadomeščanje po drugem odvetniku, kadar je sam zadržan. Ker se od odvetnika pričakuje ravnanje v skladu s standardom dobrega strokovnjaka, je tudi v primeru bolezni dolžan poskrbeti za ustrezno nadomeščanje. Odvetnik mora računati na to, da ga lahko doleti bolezen; v takem primeru mora sprejeti vse ukrepe, ki v največji meri varujejo interese njegove stranke, med katere šteje tudi zagotovitev substitucije. Le izjemni primeri hudih in hkrati nepredvidenih bolezenskih stanj utemeljujejo sklep, da odvetniku ni mogoče očitati krivde, ker ni poskrbel za substitucijo. V obravnavani zadevi pa takšna situacija v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni bila zatrjevana.

8.Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da že sama nenadna in nepričakovana bolezen (akutni virus oziroma gripa) toženkine pooblaščenke sama po sebi utemeljuje vrnitev v prejšnje stanje. Toženka bi morala namreč v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjevati, da pooblaščenka prav zaradi narave takega bolezenskega stanja ni mogla pravočasno zagotoviti substitucije. Toženka pa v predlogu tega (da bi bilo zdravstveno stanje njene pooblaščenke takšno, da substitucije ne bi bila sposobna zagotoviti) ni zatrjevala. Ravno nasprotno. V predlogu je navedla, da je pooblaščenka kljub bolezni (ki se je pojavila že dopoldne, na zadnji dan roka za vložitev odgovora na tožbo) sama napisala odgovor na tožbo in se z vozilom sama odpeljala do bencinskega servisa A., z namenom oddaje odgovora na tožbo, vendar pa je tja (ker sta zaradi bolezni tako delo kot vožnja potekala počasneje) prispela prepozno in tako za 16 minut zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo. Glede na povzete toženkine navedbe pa je sodišče prve stopnje tudi sicer utemeljeno zaključilo, da bi pooblaščenka lahko pravočasno (že dopoldne) zagotovila substituta, ki bi dokončal sestavo odgovora na tožbo oziroma poskrbel za njegovo pravočasno oddajo.

9.Toženka torej ni zatrjevala niti tega, da bi substitucijo tega dne sploh poizkušala pridobiti in da bi bila pri tem neuspešna. Pritožbene navedbe o tem, da je v kraju, kjer ima sedež toženkina pooblaščenka, zgolj še ena odvetnica, ki je bila takrat tudi v bolniškem staležu, in o razlogih, zakaj naj ne bi bilo mogoče angažirati odvetnika iz drugega kraja, skratka o tem, zakaj naj objektivno ne bi bilo mogoče zagotoviti substitucije, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Toženka tega v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni navajala.

10.Sodišče prve stopnje je torej pravilno obrazložilo, da toženka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni zatrjevala pravno relevantnih dejstev (da pooblaščenka zaradi bolezni ni mogla zagotoviti substitucije), ki bi lahko imela (če bi se izkazala za resnična) za posledico utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato je pravilno zaključilo, da je bila vrnitev v prejšnje stanje predlagana iz očitno neupravičenega razloga. Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo brez razpisa naroka (drugi odstavek 120. člena ZPP).

11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

12.Toženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna plačati tožnici stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožnici na podlagi določil Odvetniške tarife priznalo naslednje utemeljeno priglašene stroške pritožbenega postopka: 375 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) skupaj znaša 279,99 EUR, ki ji jih je toženka dolžna povrniti v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

-------------------------------

1A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, prva knjiga, str. 478.

2Prav tam, str. 482 - 483 in str. 490.

3To iz odločbe USRS Up-184/98, na katero se sklicuje pritožba, ne izhaja.

4Prim. npr. sklep VSM I Cp 1738/2009 in I Ip 300/2022.

5Pritožbene navedbe, da ob pojavu bolezni pooblaščenka še ni mogla vedeti razvoja bolezni in si preventivno zagotoviti substituta, so nasprotne pritožbenim navedbam in navedbam v predlogu o nenadni bolezni - bolečine pooblaščenke, ki so se pojavile že dopoldne in zaradi katerih je morala prekiniti delo. Pooblaščenka bi morala zato ravnati skrbno in si delo organizirati na drug način.