Jedro

V vodarni so ob zaprtju delali trije delavci. Za dva invalida je tožena stranka zagotovila drugo delo, za tožnika pa ga ni našla, niti ni bilo najti zanj možnosti smotrne dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato obstajal utemeljen razlog, tožena stranka pa je postopala skladno z zakonskimi zahtevami.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi zaprtja vodarne v S. z dne 15.12.2003 razveljavi in da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje na njeni podlagi ni prenehalo ampak še traja, da ga je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz dela.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da tožena stranka v postopku ni dokazala, da za tožnika ni imela prostega delovnega mesta, na katerega bi ga lahko zaposlila. Menil je, da ima tožena stranka na voljo veliko delovnih mest, na katerih bi lahko zaposlila tožnika. Potrebe po teh zaposlitvah so obstajale tudi v času teka odpovednega roka tožniku. Zato so bila zmotno uporabljena določila tretjega odstavka 88. člena ZDR. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ugotavlja, da se revizijska graja nanaša na zmotno uporabo materialnega prava, ampak ugotovljenemu dejanskemu stanju o tem, ali je tožena stranka razpolagala z ustreznim delovnim mestom, ki bi ga morala tožniku ponuditi v skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002 in nadalj.) oziroma, če ji je uspelo dokazati, da takega dela nima. Ker po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002 in nadalj.) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V tretjem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. V takem primeru mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je nižje sodišče zaključilo, da je tožena stranka „v postopku“ redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi preverila, ali lahko zaposli tožnika pod spremenjenimi oziroma ga prekvalificira oziroma ga dokvalificira. V dokaznem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi zaprtja vodarne v S., kjer je bil tožnik vodarnar in da je do zaprtja je prišlo zaradi prevelikih ocenjenih stroškov za gradbeno in tehnološko prevelikih stroških posodobitve in sanacije. V vodarni so ob zaprtju delali trije delavci. Za dva invalida je tožena stranka zagotovila drugo delo, za tožnika ga ni našla, niti ni bilo najti zanj možnosti smotrne dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato obstajal utemeljen razlog, tožena stranka pa je, kar sta ugotovili tudi obe nižji sodišči, postopala v skladu z zakonskimi zahtevami.

Med postopkom tožnik razen pavšalno ni niti zatrjeval niti dokazal, da bi tožena stranka v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga imela možnost ali potrebo za prezaposlitev tožnika. Zato sodišče ni imelo možnosti, da bi odločalo v korist tožnika, kot to predlaga revizija. Kakšno je pravno stanje glede morebitnih kasnejših prostih delovnih mest (102. člena ZDR) pa je tožniku že natančno pojasnilo sodišče v izpodbijani sodbi.

Zato revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožena stranka sama krije krije stroške odgovora na revizijo, saj ta ni prispeval k razjasnitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP).