Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na prehodno določbo prvega odstavka 65. člena ZSVarPre, je tožena stranka finančni pogoj pravilno presojala na podlagi določb ZSV. Vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila namreč vložena dne 30. 8. 2011.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo finančno in premoženjsko stanje tožeče stranke ugotovljeno na podlagi njene pisne izjave o premoženjskem stanju in po uradni dolžnosti. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka solastnica hiše na naslovu … na parceli št. 1767/1 k.o. A., v kateri živi. Iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnine in je dostopna na spletni strani prostor.gov.si, Geodetske uprave Republike Slovenije je ugotovljena posplošena tržna vrednost nepremičnine 246.275,00 EUR-a, uporabna površina stavbe pa znaša 162 m2. Po določbi 1. alinee drugega odstavka 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Glede na določbe stanovanjskega zakona in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem je površinski normativ za dvočlansko družino 55 m2. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja je bilo namreč upoštevano, da tožeča stranka na navedenem naslovu prebiva skupaj s hčerjo.
Ob upoštevanju navedenega je bilo ugotovljeno, da je uporabna površina stanovanja (162 m2) večja od uporabne površine primernega stanovanja (55 m2), zato se kot premoženje upošteva razlika v vrednosti med posplošeno tržno vrednostjo stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja, ki v obravnavanem primeru znaša 162.663,12 EUR-a, kolikor znaša ocenjena vrednost nepremičnine za presežni del uporabne površine to je 107 m2. Ob upoštevanju, da je tožeča stranka solastnica nepremičnine z 5/8 je treba upoštevati sorazmerni presežni del nepremičnine v izmeri 66,88 m2. Zato je bila upoštevana površina 66,88 m2 v ocenjeni vrednosti 101.664,45 EUR-a, kar pa presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da pri odločanju ni bil uporabljen pravilni zakon ter da stanovanja v katerem živi ne bi smeli šteti med premoženje. Zaradi vsega povedanega predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter vrne v novo odločanje.
Tožena stranka, ki odgovora na tožbo ni podala, je sodišču predložila spis Bpp 533/2011. Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Tudi po oceni sodišča so tožbene navedbe, da tožeča stranka pri odločanju ni uporabila pravilnega zakona, neutemeljene. Tožeča stranka je vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči podala dne 30. 8. 2011. V navedenem obdobju so se, za ugotavljanje premoženjskega stanja v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) uporabljale določbe Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Z začetkom uporabe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki se uporablja od 1. 1. 2012 pa so prenehale veljati določbe Zakona o socialnem varstvu. Kadar se materialno pravo spremeni med postopkom na prvi stopnji, še pred izdajo odločbe, se v uvedenih a še ne zaključenih postopkih, uporabi novo pravo, razen če nov predpis v predhodnih določbah določa drugače. V prvem odstavku 65. člena ZSVarPre tako je določeno, da center za socialno delo, na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji o katerih do začetka uporabe navedenega zakona še ni bilo odločeno, odloči za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedene pravice do začetka uporabe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, po Zakonu o socialnem varstvu. Zato je, tožena stranka, ob smiselni uporabi navedene določbe, pravilno uporabila določbe Zakona o socialnem varstvu, ki je veljal v času prejema prošnje tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Poleg navedenega pa sodišče še ugotavlja, da tožeča stranka ne bi izpolnjevala finančno – materialnega kriterija niti po merilih, ki veljajo od 1. 1. 2012 dalje, saj se kot premoženje upošteva premoženje, ki dosega ali presega višino 13.780,00 EUR-a. Navedeni znesek je določen v petem odstavku 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 in velja za obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012. Glede na povedano premoženje tožeče stranke v vsakem primeru presega vrednost, ki je določena kot merilo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.