Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zadevi temeljita na različni dejanski in pravni podlagi ter je pravilno zavrnilo ugovora tožene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z v uvodu navedenim sklepom ni ugodilo ugovoru tožene stranke, da gre v tej zadevi za zadevo, o kateri že teče pravda med strankama m da gre za zadevo, o kateri je že pravnomočno razsojeno (I. točka izreka). Ni ugodilo predlogu za združitev pravd (II. točka izreka). Ugotovilo je, da tožeča stranka v tem postopku uveljavlja terjatev na drugi dejanski in pravni podlagi, kot jo je v zadevi I Pg 3/2018. Iz navedb in sodbe v zadevi I Pg 3/2018 izhaja, da jo uveljavlja na podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke. V tej zadevi pa uveljavlja terjatev na podlagi sklepa o rubežu in prenosu terjatve Okrajnega sodišča v Velenju 1116/2016 ter zapadlosti terjatve zadržanih sredstev.

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je v zadevi I Pg 3/2018 v znesku 2.016.112,99 EUR (glavnici) zajet znesek 632.282,39 EUR, katerega tožeča stranka vtožuje v tej pravdi. V tožbi pojasni, da se vtoževani znesek 632.282,39 EUR nanaša na del terjatve, ki jo je imel I. do tožene stranke 1,426.522,73 EUR. To terjatev vtožuje tožeča stranka tudi pravdi I Pg 3/2018, kar izhaja iz tožbenega petita, kjer jo navaja do centa identično.

3. Tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni v odgovoru na pritožbo navaja, da je tožbo I Pg 3/2018 vložila zaradi povrnitve škode zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, ko je kršila pogodbene obveznosti na projektu in ko je kršila sklep Okrajnega sodišča v Velenju I 116/2016 z dne 10. 6. 2016 ter razpolagala z zarubljenimi denarnimi sredstvi po tem sklepu. S tožbo v predmetnem postopku vtožuje plačilo zadržanih sredstev, ki ji pripadajo na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Velenju 1116/2016 z dne 6. 9. 2018, ki temelji na izjavi o pripoznavi terjatve tožene stranke z dne 12. 9. 2016 in s katerim je bila terjatev I. do tožene stranke 647.988,43 EUR prenesena na tožečo stranko kot upnika namesto plačila. Pri zadevah gre za različna tožbena temelja in drugo pravno podlago, zaradi česar litispendenca ni podana.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da izpodbijanega sklepa ni utemeljevalo s primerjavo tožbenega zahtevka v še dveh preostalih pravdnih zadevah I Pg 402/2016 zaradi sklenitve prodajne pogodbe in I Pg 401/2017 zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravdnih dejanj, (-) da se ni decidirano opredelilo glede navedb tožene stranke, (-) da je kršilo 22. člen Ustave RS in 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da toženi stranki ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja pred sodiščem, (-) da je treba sklep razveljaviti. Tožena stranka je podala trditve o zadevah I Pg 402/2016 zaradi sklenitve prodajne pogodbe in I Pg 40172017 zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v sklepu predloga za združitev pravd pod 2. točko dogovora na tožbo (list. št. 25 spisa). Sodišče prve stopnje se je glede teh trditev opredelilo v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na odločitev o predlogu za združitev pravd pod II. točko izreka.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v tej zadevi podala tožeča stranka tožbeni zahtevek na podlagi sklepa o rubežu in prenosu terjatev ter zapadlosti zadržanih sredstev (6. točka obrazložitve sklepa). Tožena stranka tem ugotovitvam pritrjuje, ko navaja, da je tožeča stranka vložila tožbo iz razloga, ker meni, da je 1. 9. 2020 zapadel vtoževani znesek v plačilo, ker naj bi tega dne izteklo jamčevanje I. do tožene stranke iz naslova garancije za stvarne napake ter z vsebinskim nasprotovanjem zapadlosti terjatve.

7. Glede zadeve I Pg 3/2018 je sodišče prve stopnje ugotovilo, daje tožeča stranka uveljavljala terjatev na podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke (6. točka obrazložitve sklepa). Glede te zadeve tožena stranka sicer navaja, da naj bi bil v glavnici 2,016.112,99 EUR zajet tudi v tej pravdi vtoževani znesek, da se nanaša na del terjatve I. do tožene stranke 1,426.522,73 EUR, vendar v nadaljevanju povzema očitke tožeče stranke v zadevi I Pg 3/2018, da je tožena stranka ne samo kršila svoje pogodbene obveznosti, ampak tudi prepoved nakazila zarubljenih denarnih sredstev plačati I., da za primer, če bi sodišče ugotovilo, da s plačilom I. s strani tožene stranke še ni nastala škoda tožeči stranki, da je tožeča stranka pridobila zastavno pravico na terjatvah I. nasproti toženi stranki. Nadalje iz sodbe Okrožnega sodišča v Celju I Pg 3/2018 z dne 17. 9. 2020 (priloga B3) izhaja, da je tožeča stranka trdila, da je tožena stranka kršila svoje obveznosti iz izvajalske pogodbe z dne 14 9 2012 in dogovora o izvedbi, da naj bi bilo s to izvajalsko pogodbo in dogovorom dogovorjeno, da naj bi tožena stranka direktno plačevala tožeči stranki za opravljene storitve na podlagi izvajalske pogodbe, daje sodišče sledilo navedbam tožene stranke, da z izvajalsko pogodbo in dogovorom ni postala tožena stranka odgovorna tožeči stranki za plačilo direktno (38. in 39. točka obrazložitve sodbe) da niso utemeljeni očitki tožeče stranke, daje oškodovana, saj ni izkazala, daje imela tožena stranka dolžnost plačati tožeči stranki direktno (45 točka obrazložitve sodbe), da ni utemeljen zahtevek iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti, da je tožena stranka kršila sklep Okrajnega sodišča v Velenju 1116/2016 z dne 10. 6. 2016, da razpolaga z zarobljenimi sredstvi po tem sklepu (46. točka obrazložitve sodbe), da ni utemeljen zahtevek tozece stranke po 107 členu ZIZ, da je tožeča stranka z vročitvijo sklepa o rubežu z dne 10. 6. 2016 pridobila zastavno pravico na terjatvah I. do tožene stranke (55. točka obrazložitve sodbe), da zahtevek tožeče stranke po plačilu poslovne in neposlovne škode ni utemeljen (57. točka obrazložitve sodbe). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zadevi temeljita na različni dejanski in pravni podlagi (6. točka obrazložitve sklepa) ter je pravilno zavrnilo ugovora tožene stranke.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

9. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem m uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena

10. Tudi tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka ker ti niso bili potrebni za pravdo, saj z odgovorom ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).