Jedro

Kdo so lahko pooblaščenci, ki zastopajo stranke v postopku pred sodiščem v civilnih zadevah, torej kdo so pooblaščenci, ki imajo procesno sposobnost za zastopanje v teh postopkih, urejajo le določbe ZPP. Pooblaščenec predlagateljice v predmetnem nepravdnem postopku ne more biti pravna oseba, ki ni odvetniška družba, ker nima sposobnosti za procesno zastopanje predlagateljice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice z dne 14. 12. 2016 zavrglo.

2. Predlagateljica je (po zakonitem zastopniku) vložila pritožbo in izpodbijala sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ter predlagala pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponoven postopek. Navedla je, da razume, da je sodišče štelo, da predlagatelja v tem postopku zastopa Z. d.o.o. . Iz predloga in k predlogu priloženega pooblastila pa izhaja, da je k predlogu predloženo pooblastilo odvetnice, ki jo je za zastopanje v tem sodnem postopku pooblastila družba Z. d.o.o., kar pomeni, da je pooblaščena odvetnica te družbe. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je nerazumljiva, ker ni jasno, ali je sodišče štelo družbo Z. d.o.o. kot zastopnika predlagateljice po materialnem pravu ali zgolj kot pravdnega pooblaščenca. Navedlo je, da iz predloga izhaja, da ga je dejansko vložila pravna oseba, ki naj bi zastopala predlagateljico. Nato pa je zavzelo stališče, da ker družba Z. d.o.o. nima sposobnosti za zastopanje stranke v sodnih postopkih, tudi njeno pooblastilo odvetnici ne more biti upoštevno v tem postopku. Pritožba meni, da je sodišče v tem postopku ravnalo napačno in v nasprotju z ustavno sodno prakso, posledično je izpodbijana odločitev o zavrženju predloga najmanj preuranjena. Če po stališču sodišča družba Z. d.o.o. nima sposobnosti za zastopanje predlagateljice, v posledici česar ni upoštevno pooblastilo Z. d.o.o. odvetnici, potem je ravnalo napačno, ko je sklep za odpravo pomanjkljivosti naslovilo in ga tudi vročilo pooblaščenki Z. d.o.o. in njej naložilo dejanja iz pozivnega sklepa z dne 16. 12. 2016. Pritožba meni, da bi sodišče prve stopnje moralo pozvati na odpravo pomanjkljivosti neposredno predlagateljico, tega pa ni storilo, zato je ravnalo nepravilno. Pravilnemu ravnanju bi bilo zadoščeno, če bi sodišče neposredno predlagateljico pozvalo na odpravo pomanjkljivosti in jo v pozivu jasno opozorilo, da ga pravna oseba ne more zastopati v tem sodnem postopku, oziroma bi moralo neposredno predlagateljico pozvati, naj pojasni upravičenje za zastopanje v tem postopku. Odločitev o zavrženju je nezakonita in obremenjena s posegom v ustavno pravico predlagateljice. Pozivni sklep v delu, kjer sodišče poziva, naj se izkaže upravičenost za zastopanje predlagateljice v tem postopku, pa je poziv usmerjen v vprašanje upravičenosti Z. d.o.o. kot pravne osebe za zastopanje predlagateljice v tem postopku, to pa je povsem nekaj drugega, kot dolžnost pozivanja na odpravo pomanjkljivosti zaradi nesposobnosti pooblaščenca za zastopanje. V tem primeru gre za vprašanje materialnega prava, torej za vprašanje, ali Z. d.o.o. nastopa kot zakoniti zastopnik predlagateljice. Predlagateljica je v zvezi s tem podala trditveno in dokazno gradivo, ki ga sodišče glede vprašanja upravičenosti Z. d.o.o. sploh ni presojalo in presodilo, to pa vse v posledici zmotne uporabe materialnega prava. Predlagateljica je v predlogu navedla upravičenost imenovane pravne osebe za zastopanje, in sicer, da predlagateljico v tem postopku zastopa Z. d.o.o., ki po koncesijski pogodbi za opravljanje gospodarske javne službe gospodarjenja z javnimi objekti za določene objekte in nepremičnine v lasti predlagateljice opravlja javno gospodarsko službo gospodarjenja z javnimi objekti, med drugim tudi za objekte - posamezne dele v stavbi in v dokaz svojih trditev predložila koncesijsko pogodbo med predlagateljico in Z. d.o.o. . Iz te izhaja pravna podlaga za njeno sklenitev in tudi položaj Z. d.o.o., ki, kot izhaja iz 10. člena pogodbe, gospodari z javnimi objekti, ki predstavljajo dejavnost upravljanja, vodenja in vzdrževanja javnih objektov, pri čemer upravljanje z objekti javnega značaja zajema tudi skrb za pravno in dejansko urejenost, med katere sodi tudi pravna urejenost etažne lastnine na stavbi, v kateri se taki objekti javnega značaja nahajajo. Upravičenost Z. d.o.o. kot pravne osebe za zastopanje v konkretnem sodnem postopku je v celoti izkazana, ker pa je sodišče zmotno, oziroma sploh ni uporabilo materialnega prava, je ostalo dejansko stanje neugotovljeno, izpodbijani sklep pa o tem nima razlogov o odločilnih dejstvih, to je o upravičenosti Z. d.o.o. kot pravne osebe po materialnem pravu za zastopanje predlagateljice v tem postopku in to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno meni, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 12. 2016 ni pravilno pozvalo predlagateljico na predložitev, oziroma izkaz pooblastila za zastopanje v tem postopku, zato je izpodbijani sklep najmanj preuranjen.

5. V postopku pred sodiščem prve stopnje je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben (prvi odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), torej je pooblaščenec lahko popolnoma poslovno sposobna fizična oseba in odvetnik. Poleg fizične osebe se za zastopanje pred sodiščem lahko pooblasti tudi odvetniško družbo (četrti odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZNP). Torej je edino odvetniška družba takšna pravna oseba, ki je lahko pooblaščenec za zastopanje pred sodiščem po določbah ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP uporabljajo tudi v nepravdnem postopku glede vprašanj, ki jih določbe ZNP ne urejajo.

6. Kdo so lahko pooblaščenci, ki zastopajo stranke v postopku pred sodiščem v civilnih zadevah, torej kdo so pooblaščenci, ki imajo procesno sposobnost za zastopanje v teh postopkih, urejajo le določbe ZPP.

7. Torej pooblaščenec predlagateljice v predmetnem nepravdnem postopku ne more biti pravna oseba, ki ni odvetniška družba, ker nima sposobnosti za procesno zastopanje predlagateljice.

8. Predlog je v imenu predlagateljice vložil pooblaščenec, ki to ne more biti, vložil pa ga je po svojem pooblaščencu, odvetnici, vendar pa glede na zgoraj obrazloženo ni imel pooblastila za zastopanje predlagateljice, zato pooblastila, ki ga ni imel, tudi ni mogel prenesti na svojega pooblaščenca - odvetnico s pooblastilom v svojem imenu.

9. Vsa pravna podlaga, na katero se sklicuje pritožba predlagateljice, pa daje pravni osebi Z. d.o.o. pooblastila za zastopanje predlagateljice v pravnem prometu, torej na materialnopravnem področju, kar navsezadnje zatrjuje pritožba sama.

10. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 12. 2016 pozvalo odvetnico N. M., ki torej ni pooblaščenka predlagateljice, naj predloži pravno veljavno pooblastilo za zastopanje predlagateljice, ta poziv temelji na določbi četrtega odstavka 98. člena ZPP. Po tej določbi pa sodišče postopa v primeru, ko pooblaščenec, ki ima po določbah ZPP procesno sposobnost, oziroma je lahko pooblaščenec, pri prvem pravnem dejanju ne predloži pooblastila, ali ne izkaže pooblastila stranke. Odvetnica pa ni bila pooblaščenka predlagateljice, saj je na predlogu navedeno, da je pooblaščenka pravne osebe Z. d.o.o. . Ker je predlog torej vložila predlagateljica po pooblaščencu, ki to ni, ker ni oseba iz 87. člena ZPP, bi moralo sodišče prve stopnje z analogno uporabo določbe prvega odstavka 88. člena ZPP s sklepom naložiti predlagateljici in ji določiti rok, da mora imenovati pooblaščenca (fizično osebo ali odvetnika), ki bo odobril opravljeno pravno dejanje (vložen predlog), ali izjaviti, da se bo zastopala sama, oziroma po zakonitem zastopniku in v tem primeru odobriti že opravljeno procesno dejanje (vložen predlog), v sklepu pa jo opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnala po nalogu sodišča. 11. Ob obrazloženem je zaradi nepravilne uporabe določb ZPP sklep z dne 16. 12. 2016 nepravilen, izpodbijani sklep pa posledično preuranjen, kot to utemeljeno trdi pritožba. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo postopanje v skladu z zgoraj obrazloženim (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.