Jedro

Novi ZdavP-1, ki se uporablja od 01.01.2005 dalje v 2.odst. 131.čl. taksativno našteva izvršilne naslove, med katerimi pa seznama izvršilnih naslovov ni. Drugačno ureditev je poznal prejšnji ZdavP, ki je v 2.odst. 44.čl. izrecno določal, da je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov. 4.odst. 131.čl. ZdavP-1 sicer še vedno pozna možnost, da davčni organ v primeru, če izhaja dolžnikova davčna obveznost iz več izvršilnih naslovov, sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov, vendar pa tega seznama ZdavP-1 ne opredeljuje kot izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo, razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v T. z dne 12.09.2005 in izvršbo ustavilo, saj je ocenilo, da je dolžnik uspel izpodbiti veljavnost izvršilnega naslova. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da predložen seznam izvršilnih naslovov ne predstavlja izvršilnega naslova po Zakonu o davčnem postopku -1, saj iz seznama izhaja, da so predmet izterjave proti dolžniku tudi nedavčne obveznosti.

Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov, saj meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna. Upnik je namreč seznam izvršilnih naslovov sestavil v skladu s 4. odstavkom 131. člena Zakona o davčnem postopku -1, ki določa, da lahko davčni organ, če dolžnikova obveznost izhaja iz več naslovov, sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov. Po mnenju pritožbe prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, članski prispevek obrtni zbornici, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in stroški izterjave niso "druge denarne nedavčne obveznosti", kot to utemeljuje sodišče prve stopnje, ker jih davčni organ odmerja, kontrolira in izterjuje. Med druge obveznosti, ki jih davčni organ le izterjuje, se namreč štejejo denarne kazni in globe, sodne takse, članarina Kmetijsko gozdarski zbornici in druge. Pritožba nadalje navaja, da je potrebno pri razlagi, kaj so davčne obveznosti oziroma davki, upoštevati tudi splošne določbe ZDavP-1, ki v 2. členu postavlja definicijo davka, isti člen pa tudi določa, da veljajo določbe ZDavP-1 tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje ter starševsko varstvo, obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarni kazni in globe pa so pripadajoče terjatve, ki se štejejo za davek. Glede na navedeno upnik meni, da imajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, članski prispevek obrtni zbornici, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in stroški izterjave naravo davčnih obveznosti oziroma so v smislu omenjenih določil ZDavP-1 to davki, zato upnik predlaga pritožbenemu sodišču, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, dolžniku pa naloži v plačilo pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu temelji na zaključku, da predloženi seznam izvršilnih naslovov nima narave izvršilnega naslova. Tega zaključka po oceni pritožbenega sodišča pritožba ni uspela izpodbiti že zato, ker po novem Zakonu o davčnem postopku-1 (v nadaljevanju ZDavP-1) seznam izvršilnih naslovov ni več izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje je pri svojem odločanju pravilno uporabilo 3. odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. N ovi ZDavP-1, ki se uporablja od 01.01.2005 dalje (seznam izvršilnih naslovov pa je bil izdan dne 04.07.2005, torej že v času uporabe novega zakona), v 2. odstavku 131. člena taksativno našteva izvršilne naslove (glej tudi obrazložitev predlagatelja ZDavP-1 v Poročevalcu Državnega zbora št. 48/2004, stran 90), med katerimi pa seznama izvršilnih naslovov ni. Drugačno ureditev je poznal prejšnji ZDavP, ki je v 2. odstavku 44. člena izrecno določal, da je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov. 4. odstavek 131 člena ZDavP -1 sicer še vedno pozna možnost, da davčni organ v primeru, če izhaja dolžnikova davčna obveznost iz več izvršilnih naslovov, sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov, vendar pa tega seznama ZDavP-1 ne opredeljuje kot izvršilnega naslova (tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 129/2005). Tak zaključek pritožbenega sodišča še dodatno potrjuje dejstvo, da novi ZDavP-1 ne pozna več pravice dolžnika, da ugovarja pravilnosti dolgovnega seznama, na podlagi katere mu mora davčni organ dati možnost, da se pred nadaljnjim postopkom prisilne izterjave preveri, ali podatki iz dolgovnega seznama ustrezajo uradnim podatkom davčnega organa (2. odstavek 46. člena ZDavP). Tudi ta razlika s prejšnjo ureditvijo je po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena za zaključek, da s strani upnika predloženi seznam izvršilnih naslovov ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi. Glede na takšno ugotovitev se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami o zatrjevano napačno ugotovljeni nedavčni naravi v seznamu navedenih dolžnikovih obveznosti, saj te trditve za odločitev v predmetni zadevi niso bile relevantne.

Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ni zasledilo, je na podlagi zgoraj obrazloženih ugotovitev v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.