Jedro

V izpodbijanem sklepu ugotovljene okoliščine, da ima obdolženi državljanstvo Srbije ter ob odsotnosti osebnih naveznih okoliščin obdolženega v Republiki Sloveniji, je zaključek sodišča prve stopnje o obdolženčevi begosumnosti povsem na mestu. Pri tem je treba upoštevati, da v primeru, da bi se obdolženi vrnil v svojo domovino Srbijo, ne bi bilo mogoče doseči njegove izročitve naši državi, kot to navaja njegov zagovornik, saj Srbija svojih državljanov ne izroča.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki in ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obdolženega podaljšal pripor.

2.Uvodoma navedeni sklep s pravočasno pritožbo izpodbija zagovornik obdolženega iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor odpravi oziroma nadomesti z milejšim ukrepom.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po preučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa tako v okviru uradnega preizkusa, v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, kot tudi v okviru pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje iz razlogov navedenih v nadaljevanju ugotavlja, da je senat prvostopenjskega sodišča pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitana mu kazniva dejanja, da je še vedno begosumen in ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi in za nemoten potek kazenskega postopka, kar ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca, tudi sorazmeren ukrep.

5.Sodišče prve stopnje je navedlo vse potrebne in tehtne razloge za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice. Obrazložilo je iz katerih dejstev in okoliščin izhaja utemeljenost suma, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje (točka 7), pri čemer se je oprlo na do sedaj zbrane dokaze v pred kazenskem postopku in v fazi preiskave. Utemeljilo je obstoj pripornih razlogov begosumnosti (točka 9) in ponovitvene nevarnosti (točka 10) ter se opredelilo tudi v smeri nujnosti, neogibne potrebnosti in sorazmernosti pripora kot edinega ukrepa, s katerim bo mogoče odpraviti pri obdolžencu podana priporna razloga (točka 11).Navedenim razlogom pritožbeno sodišče tako pritrjuje, pri čemer jih pritožbena izvajanja v predmetni procesni fazi ne morejo omajati.

6.Utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje je prvo sodišče izvajalo iz doslej zbranega gradiva iz katerega izhaja, da je obdolženec 11.9.2023 ob 9.15 uri izstopil iz proizvodnje hale objekta na naslovu ..., kjer je potekala hišna preiskava zaradi kaznivega dejanja v postopku, ki se vodi zoper soobdolženega A. A. Tedaj naj bi imel B. B. pri sebi v denarnici 0,22 g prepovedane droge kokain. Na utemeljen sum, da naj bi obdolženi B. B. obravnavanega dne, skupaj z A. A. in neznanim storilcem v prirejenih skladiščnih prostorih na naslovu ... hranil večjo količino prepovedane droge, pa je sodišče prve stopnje sklepalo na podlagi preiskave mobilnih telefonov, ki sta bila zasežena B. B.u in na katerih je bila ugotovljena povezava med obdolžencem, A. A. in tretjo osebo z imenom B. B. Nadalje tudi iz izsledkov hišne preiskave, pri kateri je bilo ugotovljeno, da se v skladiščni hali nahaja zidano skladišče brez oken in z zaklenjenimi vrati ter skrit in dobro zaprt prostor, v katerem je bila v različnih pakiranjih hranjena večja količina različnih vrst drog, poleg tega pa tudi tehtnica, zvezek z evidenco o tehtanju, paketih ter vnosih in iznosih prepovedane droge, na katerem so bile najdene biološke sledi obdolženca in C. C. ter večja količina gotovine v torbi z obdolženčevimi oblačili. V prostoru, namenjenem za bivanje so bili najdeni predmeti za osebno nego in obdolženčev postni list. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta v preiskovanem objektu bivala obdolženec in njegov znanec C. C., o čemer je izpovedal priča Č. Č. Prvo sodišče ni spregledalo niti videoposnetkov nadzornih kamer za dne 7.9.2023, ki kažejo, da sta tega dne ob 5.21. uri iz bivalnega prostora, kjer je bila štiri dni kasneje opravljena hišna preiskava, skozi dvižna vrata prišla obdolženec in C. C., odšla do parkiranega vozila Audi A6 se usedla vanj in tam počakala do prihoda tovornega vozila, iz katerega so raztovorili štiri potovalne torbe, katere sta obdolženec in C. C. odnesla v notranji del skladišča, nato pa v bivalni del le-tega. Zatem je obdolženec v skladišče zapeljal osebno vozilo Audi A6, v katerega sta iz bivalnega prostora z C. C. prinesla dve torbi in se s tem vozilom odpeljala neznano kam.

7.Glede na navedeno sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe, da v spisu ni nobenega dokaza, ki bi kazal na utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Povzeti prvostopenjski razlogi, ki zanesljivo kažejo na večjo verjetnost, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, kot da ga ni, pa ne morejo omajati pritožbene navedbe, da ni z gotovostjo potrjeno, da je obdolženi rokoval z vsebino torbe in ker na paketih s prepovedano drogo, ni bila najdena obdolženčeva biološka sled. Z nadaljnjimi navedbami, da je obdolženec gotovino in zvezek zgolj hranil za C. C., kar še ne dokazuje, da je imel od tega kakšno korist, pa zagovornik poskuša doseči oceno zbranih dokazov, kar pa presega okvir odločanja o obstoju utemeljenega suma ob vložitvi obtožnice, saj je to v pristojnosti razpravljajočega senata ali sodnika, po opravljeni glavni obravnavi.

8.Iz razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z zaključkom o še vedno podanem pripornem razlogu begosumnosti izhaja, da je obdolženec tujec, državljan Republike Srbije s prijavljenim stalnim bivališčem v ... . V Republiki Sloveniji ima sicer začasno bivališče na naslovu ..., dejansko pa neprijavljen biva na naslovu ..., kjer so bile tudi zasežene prepovedane droge. Sicer pa ga na Republiko Slovenijo ne veže nobena osebna navezna okoliščina. V Republiki Sloveniji pa se je, kot je utemeljeno sklepalo sodišče prve stopnje, nahajal le zaradi izvršitve kaznivega dejanja. Pritožbene navedbe obdolženčevega zagovornika, da je bil obdolženec pred odreditvijo pripora dalj časa (skoraj pet let) v Republiki Sloveniji redno zaposlen, ki so povsem nesubstancirane in dokazno nepodprte, ne morejo uspešno izpodbiti utemeljenih zaključkov sodišča prve stopnje glede obdolženčeve begosumnosti. Prav tako so povsem neutemeljene navedbe obdolženčevega zagovornika, da ima Republika Srbija z Republiko Slovenijo sklenjeno mednarodno pogodbo o izročanju lastnih državljanov, ki bi omogočala izročitev obdolženca Republiki Sloveniji. Zato je tudi po presoji sodišča druge stopnje izkazana zanesljiva podlaga za sklepanje, da bi obdolženec, tudi zaradi pričakovanja izreka visoke zaporen kazni, v primeru izpustitve na prostost pobegnil v svojo državo (Republiko Srbijo), ki svojih državljanov ne izroča in se na ta način izognil temu kazenskemu postopku. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče pridružuje utemeljenim zaključkom sodišča prve stopnje, da je priporni razlog begosumnosti, po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, pri obdolžencu še vedno podan.

9.Glede na zgoraj povzeto se izkaže tudi sklicevanje zagovornika obdolženca na odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. IX Ips 38716/2016 z dne 20. 10. 2016, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča Up-185/95 z dne 24. 10 1996 glede okoliščin begosumnosti, za neutemeljeno, saj zaključek sodišča prve stopnje o obstoju razlogov begosumnosti ne temelji zgolj na ugotovljenih objektivnih, temveč tudi na subjektivnih okoliščinah, do katerih se je sodišče prve stopnje že opredelilo in navedlo konkretne razloge zanje.

10.Sodišče prve stopnje je v zvezi s obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki obstoj le te utemeljujejo ter o tem navedlo celovite in jasne razloge v 10. točki obrazložitve.

11.Tako pritožbeno sodišče z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec v primeru izpustitve na prostost nadaljeval s svojo kriminalno dejavnostjo, v celoti soglaša. Objektivne okoliščine - teža, način in okoliščine kaznivega dejanja, izvršenega v sostorilstvu (neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1), predstavljajo hudo kaznivo dejanje zoper človekovo zdravje, ki je z Ustavo Republike Slovenije zavarovana dobrina, zanj pa je predpisana kazen od 1 do 10 let zapora. Tudi dejstvo, da se je obdolženec skupaj s soobdolžencem na izvršitev kaznivega dejanja skrbno pripravil, saj naj bi več vrst zasežene droge v velikih količinah (preko 14 kg kokaina, preko 9 kg konoplje, 15,90 kg amfetamina, 9,6 kg MDMA), hranil različno pakirane v zato namenjenem zidanem objektu skladišča, katerega prostori so bili zaklenjeni. Vstop v skladiščni prostor pa je bil varovan z dvižnimi vrati. Zato je sodišče na podlagi ugotovljenega utemeljeno zaključilo, da je bila zasežena droga namenjena nadaljnji prodaji in dajanju v promet. Na obstoj ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu pa kažejo tudi subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na okolje in razmere, v katerih obdolženec živi, in dejstvo, da mu kriminalna dejavnost očitno predstavlja dodaten vir dohodka, zato po prepričanju pritožbenega sodišča, razumno utemeljujejo sklep, da je ponovitvena nevarnost pri obdolžencu podana. Tega zaključka pa njegov zagovornik ne more izpodbiti z obdolženčevo predkaznovanostjo in zatrjevanim vzorno urejenim življenjem ter zatrjevano več letno zaposlitvijo ter redno plačo, za katero celo sam pritožnik navaja, da je bila tako nizka, da si obdolženec ni mogel privoščiti najemniškega stanovanja. Tako je po prepričanju pritožbenega sodišča razumno utemeljen sklep, da je realna in konkretna ponovitvena nevarnost pri obdolžencu podana.

12.Pritožbeno sodišče pa glede na razloge, navedene v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, potrjuje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep ter v zvezi s tem izpostavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo težo in količino očitane kriminalne dejavnosti, način izvršitve očitanega kaznivega dejanja, ter stopnjo ogrožanja pravno zavarovane dobrine (varnost ljudi, njihovo zdravje in življenje) in dokončanje predmetnega kazenskega postopka ter utemeljeno zaključilo, da navedeno pretehta nad obdolženčevo pravico do osebne svobode. Zato je pripor zoper njega neizogiben in sorazmeren ukrep. Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženca, pritožba tako ne more uspešno izpodbiti z načelnimi navedbami, da je cilj, ki ga sodišče zasleduje s priporom, mogoče doseči z milejšim ukrepom.

Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornika obdolženega niso utemeljeni, in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-1

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I kp 66954/2023, z dne 26.04.2024, ECLI:SI:VSCE:2024:I.KP.66954.2023

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 66954/2023, z dne 08.08.2024, ECLI:SI:VSCE:2024:I.KP.66954.2023

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 66954/2023, z dne 28.11.2024, ECLI:SI:VSCE:2024:I.KP.66954.2023

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.