Jedro

Predloga za izvršbo in ugovora zoper sklep o izvršbi ni mogoče šteti za vloge v smislu 452. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani pravdni zadevi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. X I 2003/4202, z dne 7.4.2003 v 1. točki izreka razveljavilo za glavnico v višini 85,27 EUR in postopek v tem delu ustavilo. Nadalje je razveljavilo navedeni sklep o izvršbi za glavnico v višini 192,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Ohranilo pa je v veljavi navedeni sklep o izvršbi v 1. točki izreka za glavnico 360,79 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Toženo stranko je obsodilo na plačilo pravdnih stroškov v višini 170,36 EUR s pripadajočimi obrestmi.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka. V njej uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Bistvena pritožbena teza je, da sodišče ne bi smelo upoštevati pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 3.9.2007. Ker gre za spor majhne vrednosti, je po pritožničinem mnenju nastopila prekluzija. To pritožbeno tezo nato pritožba preigrava še v luči bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker naj se sodišče ne bi opredelilo do ugovora prekluzije, ki ga je postavila tožena stranka. Razdelilnik stroškov bi moralo tako sodišče zavrniti, saj je bil podan v nedovoljeni pripravljalni vlogi. Prav tako ne drži navedba v izpodbijani sodbi, češ da toženka ni trdila, da tožeči stranki ne dolguje ničesar. Toženka je namreč trdila, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, da je s plačevanjem stroškov za mala popravila tožeči plačala več, kot ji je bila dolžna plačati.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Obravnavana zadeva je spor majhne vrednosti. Zato zanjo veljajo pravila 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP). Ena izmed posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti je tudi zožen pritožbeni preizkus. Sodba se sme namreč izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. člen ZPP). Tožena stranka v pritožbi uveljavlja kršitve specialnih določb 30. poglavja ZPP, torej pravil, ki veljajo v sporih majhne vrednosti. Kršitev teh pravil lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev iz 1. odst. 339. člena ZPP, kar v sporih majhne vrednosti, kot rečeno, ni dovoljen pritožbeni razlog. Takšne kršitve so tako upoštevne le, če prerastejo v katero izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP. Po naravi stvari bo to največkrat bistvena kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti). Za to kršitev gre tudi v primeru, kadar je prekršeno ustavno načelo enakosti tožeče in tožene stranke pred sodiščem. Takšne zveznosti pritožba ne zatrjuje. Ne glede na to pa zaradi jasnega stališča pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče prve stopnje z upoštevanjem pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 3.9.2007 ni prekršilo določb 30. poglavja ZPP. Obravnavana zadeva se je namreč začela na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ta okoliščina pa terja posebno razlago določb 452. člena ZPP, ki omejujejo število vlog pravdne stranke na tožbo oziroma odgovor na tožbo ter še na eno pripravljalno vlogo. Pravilna razlaga je lahko le takšna, da se predloga za izvršbo ne more šteti za tožbo in ugovora zoper sklep o izvršbi ne za odgovor na tožbo. Bistvena sestavina tožbe je namreč trditvena podlaga. Te pa predlog za izvršbo ne vsebuje. Če bi bila poleg predloga za izvršbo in ugovora zoper sklep o izvršbi dovoljena le še ena pripravljalna vloga vsaki stranki, bi sodišče s takšno razlago 452. člena ZPP stranki zmanjšalo zakonske procesne pravice. Edina sprejemljiva in zakonita razlaga je lahko tako le takšna, da ima v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne v izvršbi, stranka poleg predloga za izvršbo oziroma ugovora zoper sklep o izvršbi na voljo še pripravljalno vlogo, ki je po svoji vsebini tožba ter na drugi strani pripravljalno vlogo, ki je po vsebini odgovor na tožbo. V osmih dneh lahko na to tožeča stranka v svoji edini pripravljalni vlogi odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo. V nadaljnjih osmih dneh pa lahko tožena stranka vloži pripravljalno vlogo s katero lahko odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. V skladu s 456. členom ZPP morata biti obe stranki na to pravilo posebej opozorjeni. V obravnavani zadevi takšnega opozorila tožeča stranka ni prejela. Poziv, ki je bil sicer pomanjkljiv, saj ni upošteval posebnosti spora majhne vrednosti, ki se začne kot izvršilni postopek, je prejela le tožena stranka. Tožeča stranka je bila na posebnosti pravil v sporu majhne vrednosti opozorjena šele z vabilom na glavno obravnavo. Njena pripravljalna vloga z dne 3.9.2007 je zato upoštevna. Osrednji pritožbeni očitek tako že iz tega razloga ni utemeljen.

Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da terjatev tožeče stranke v obravnavani zadevi ni prenehala s pobotom. Pobot namreč ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, marveč mora to ena stranka drugi izjaviti (337. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – Ur. list SFRJ, št. 29/1978 do Ur. list RS, št. 87/2002; ZOR). V obravnavani zadevi ni bilo ugotovljeno dejstvo, da bi tožena stranka podala pobotno izjavo in da bi nastopili učinki materialnopravnega pobota. Procesnega ugovora pobota pa tožena stranka tudi ni postavila. Pritožba ima sicer prav, ko pravi, da tožena stranka ni priznala terjatve nasprotne stranke, marveč, da je trdila, da tožeči stranki več ničesar ne dolguje. Vendar pa to ne pomeni, da je konkretizirano nasprotovala terjatvi. Nasprotovala ji je le zato, ker je menila, da ji nasprotna stranka dolguje znesek preplačanih plačil za mala popravila. Da pogoji pobota niso izpolnjeni, je bilo že pojasnjeno. Čim pa je tako, to dejstvo samo po sebi ne more povzročiti prenehanja vtoževane terjatve tožeče stranke.

Ker je pritožba neutemeljena in ker niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).