Jedro

Sodišče prve stopnje je postopek, ki se nanaša na vračilo plačanega po pravnomočni ugodilni sodbi, ki je bila v revizijskem postopku razveljavljena, v ponovljenem postopku pa je bila izdana pravnomočna zavrnilna sodba, glede katere je vložena ustavna pritožba, prekinilo do odločitve o ustavni pritožbi. Obrazložilo je, da bi bilo nesmotrno in neekonomično izvesti predmetni postopek in tožencu naložiti vračilo plačanega, saj v primeru uspeha z ustavno pritožbo (kar bi pomenilo drugačno odločitev o predhodnem vprašanju) vračilo ne bo potrebno.

Po pravilnem opozorilu pritožbe je takšno stališče v nasprotju s sodno prakso, v kateri je jasno zavzeto stališče, da vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo ni zakoniti razlog za prekinitev postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za prekinitev postopka zavrne.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog toženca prekinilo postopek zaradi vložitve ustavne pritožbe v predhodnem sporu iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

2. Tožnica v pritožbi zoper takšen sklep uveljavlja, da je sodišče napačno - brez podlage in v nasprotju s sodno prakso prekinilo postopek, sklicujoč se na ekonomičnost postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja pred ustavnim sodiščem.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je postopek, ki se nanaša na vračilo plačanega po pravnomočni ugodilni sodbi, ki je bila v revizijskem postopku razveljavljena, v ponovljenem postopku pa je bila izdana pravnomočna zavrnilna sodba, glede katere je vložena ustavna pritožba, prekinilo do odločitve o ustavni pritožbi. Obrazložilo je, da bi bilo nesmotrno in neekonomično izvesti predmetni postopek in tožencu naložiti vračilo plačanega, saj v primeru uspeha z ustavno pritožbo (kar bi pomenilo drugačno odločitev o predhodnem vprašanju) vračilo ne bo potrebno.

6. Po pravilnem opozorilu pritožbe je takšno stališče v nasprotju s sodno prakso, v kateri je jasno zavzeto stališče, da vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo ni zakoniti razlog za prekinitev postopka. Predhodno vprašanje, kot možni razlog za prekinitev postopka po 206. členu ZPP, je vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločba sodišča, vendar pa je bilo o tem že pravnomočno odločeno. Nenazadnje je predmet ustavne pritožbe zgolj kršenje ustavnih pravic. Načelo ekonomičnosti postopka in morebitna razveljavitev sodb rednih sodišč v posledici vložene ustavne pritožbe, kar bi sicer vplivalo na odločitev v predmetnem postopku, ni razlog za prekinitev postopka (npr. VSL sklep I Cpg 463/2018).

7. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je toženčev predlog za prekinitev postopka zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP)