15. 10. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Bojana Jereba, Vrhnika, ki ga zastopa Uroš Dolinar, odvetnik z Vrhnike, na seji 15. oktobra 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 24. člena Zakona o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo in 106/12) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 59/2014 z dne 28. 1. 2015 in zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 585/2014 z dne 17. 9. 2014 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 2556/2013 z dne 8. 4. 2014 se ne sprejme.

3.Pritožnik oziroma pobudnik sam nosi svoje stroške postopkov pred Ustavnim sodiščem.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeni določbi Zakona o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS). Prvi odstavek 16. člena ZJSRS, po katerem pravice iz tega zakona ne pripadajo vsem delavcem, ki jim delodajalec zaradi insolventnosti ne poplača terjatev, ki jih imajo do njega, temveč le tistim delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca, je po njegovem mnenju v neskladju s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 173 o varstvu zahtevkov delavcev v primeru insolventnosti njihovega delodajalca (Uradni list RS, št. 11/01, MP, št. 4/01 – Konvencija MOD št. 173) in Direktivo 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (Kodificirana različica) (UL L 283, 28. 10. 2008). Posledično naj bi bil tudi v neskladju z 8. in 153. členom Ustave. Izpodbijani določbi očita tudi neskladje z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. V neskladju z načelom enakosti, prav tako pa tudi z 22. členom Ustave, naj bi bil tudi drugi odstavek 24. člena ZJSRS.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper odločitve sodišč, ki temeljijo na izpodbijanih zakonskih določbah. Sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo njegov tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval odpravo odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in sklepa Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) ter priznanje pravice do izplačila terjatev iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti iz sredstev Sklada. Ugotovilo je, da delovno razmerje pritožniku ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, kar je pogoj za uveljavljanje pravic po prvem odstavku 16. člena ZJSRS, temveč zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato tudi pravočasno vložena zahteva na Sklad ne bi mogla biti uspešna. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper takšno odločitev. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegov predlog za dopustitev revizije. Poleg očitkov, ki se nanašajo na izpodbijano ureditev, očita pritožnik sodiščem tudi to, da se niso opredelila do njegovih očitkov o protiustavnosti ZJSRS, s čimer naj bi mu bila kršena pravica iz 22. člena Ustave.

3.Pobudnik predlaga razveljavitev v izreku navedenih določb ZJSRS in sodb sodišč ter povrnitev stroškov postopka. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče pred dokončno odločitvijo v tej zadevi postavi predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka). Pri tem se ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe.

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik