Jedro

Mandatna pogodba (pogodba o naročilu - nalogu) predstavlja materialnopravno podlago aktivni legitimaciji tožnika, kadar ga pooblašča (tudi) za izračun in izterjavo vtoževanega zneska; remont dvigala predstavlja stroške vzdrževanja stanovanjske hiše, tudi če je bilo namesto starega (dotrajanega) dvigala nameščeno novo dvigalo; za takšno opravilo (vzdrževanje) ni potrebno soglasje vseh lastnikov posameznih stanovanj; Ne gre za izjemo iz 2. odst. 33. člena SZ zgolj zato, ker se stanovanje nahaja v pritličju stanovanjske hiše, v kateri je zamenjano dvigalo.

Izrek

Pritožba tožene stranke se kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi prvostopnega sodišča z dne 29.5.1996 vzdržalo v celoti v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 13.036,50 SIT, zakonite zamudne obresti v višini 1.079,00 SIT ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 4.100,00 SIT. Hkrati je toženi stranki še naložilo, da tožeči stranki povrne nadaljnje pravdne stroške v višini 14.858,00 SIT v roku 15 dni.

Iz pritožbenih razlogov, navedenih v 2. in 3. točki 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), se zoper sodbo pritožuje tožena stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. V pritožbi meni, da tožeča stranka predvsem nima aktivne legitimacije, saj je le pooblaščenec preostalih solastnikov. Aktivno legitimirani bi po mnenju toženke lahko bili le določeni ali vsi od 25-ih solastnikov, ki so tožeči stranki dali pooblastilo za izračun in izterjavo tožbenega zneska. Tožena stranka vztraja tudi pri stališču, da bi moralo biti v obravnavani zadevi doseženo soglasje vseh solastnikov, in sicer na podlagi 4. odst. 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), kot tudi 3. odst. 31. člena Stanovanjskega zakona (SZ), in sicer za tovrstno opravilo, to je kompletno zamenjavo dvigala. Ne gre namreč za opravilo servisa oziroma izvršitve določenih vzdrževalnih del na obstoječem dvigalu, temveč za vgraditev povsem novega dvigala. Sodišče pri tem tudi ni ugotavljalo, ali je bila zamenjava dvigala tako nujna, da ni trpela odlašanja. Sodišče je sicer ugotavljalo korist, ki pa je stanovanje toženke praktično ni imelo. Tožena stranka se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje tudi glede 2. odst. 33. člena SZ, ki nedvomno določa, da če služijo skupni prostori, deli, objekti in naprave zgolj posameznim stanovanjem, bremenijo stroški upravljanja zgolj lastnike teh stanovanj. Zgrešeno je stališče, da dvigalo služi tudi pritličnemu stanovanju toženke. Stroške bi bilo najpravičneje razdeliti po principu količine uporabe dvigala in ne po solastniških deležih.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi vsa odločilna dejanska vprašanja pravilno in popolno razjasnilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa tudi ni zagrešilo kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP. V prvi vrsti je neutemeljen pritožbeni očitek neobstoja aktivne legitimacije tožeče stranke. Ni sporno, da so solastniki v stanovanjski hiši, v kateri je tudi stanovanje toženke, katerih solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše (v nadaljevanju večine lastnikov stanovanj), pooblastili tožečo stranko za (poleg sklenitve pogodbe za izvedbo remonta dvigala v bloku v Kopru po izbrani ponudbi na zboru lastnikov stanovanj dne 5.9.1995) izračun in izterjavo tožbenega zneska, kar nenazadnje navaja sama toženka v pritožbi. S tem je bila sklenjena mandatna pogodba (pogodba o naročilu - nalogu) iz 749. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), na podlagi katere je, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, tožeča stranka pridobila pravico, da v svojem imenu in za račun naročiteljev (večine lastnikov stanovanj) od tožene stranke izterja tožbeni znesek (listina pod A/1 spisa).

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi bilo potrebno za tovrstno opravilo (remont dvigala) soglasje vseh solastnikov. Po 3. odst. 24. člena SZ so, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, vzdrževanje materialna vlaganja, ki ohranjajo uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš, ves čas njihove uporabe, pri čemer evidentno, četudi je bilo montirano novo dvigalo, to ne pomeni prenove oziroma izboljšave, temveč zgolj investicijsko vzdrževanje obstoječega stanja, saj največkrat smotrnost investicijskega vzdrževanja ne predstavlja zgolj dobesedno vzdrževanje obstoječih naprav, temveč je dotrajane naprave nedvomno potrebno zamenjati.

Zamenjava zato še ne pomeni, da ne gre za vzdrževanje (kot materialnih vlaganj, ki ohranjajo uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš). Da gre v obravnavanem primeru za vzdrževanje obstoječega stanja, pa izhaja (tudi dokazno podrto) iz izpodbijane sodbe in je pavšalne in navržene pritožene trditve tožene stranke ne morejo omajati. Ker gre za investicijsko vzdrževanje, so povsem neutemeljene in pravno nepomembne pritožbene trditve glede morebitnih koristi in s tem povezane potrebnosti popravila.

Neutemeljene so tudi pritožbene trditve glede uporabe 2. odst. 33. člena SZ, češ da naj bi dvigalo ne služilo toženkinemu pritličnemu stanovanju. Kot pravilno in dokazno podprto ugotavlja sodišče prve stopnje, služi dvigalo v obravnavanem primeru stanovanjski hiši oziroma najmanj stopnišču, na katerega se navezuje tudi stanovanje tožene stranke v pritličju, zaradi česar je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi bilo potrebno v obravnavani zadevi za toženko uporabiti 2. odst. 33. člena SZ. V primeru toženinega stanovanja brez dvoma ne gre za primer iz 2. odst. 33. člena SZ, saj gre za dvigalo kot skupno napravo, ki nedvomno služi tudi toženkinemu stanovanju, čeprav v pritličju, ki se navezuje stopnišče, v katerem je to dvigalo, in so temu nasprotne pritožbene trditve tožene stranke povsem neutemeljene in brez ustrezne podlage. Na podlagi 368. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.