12. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Branko Lipovec, odvetnik v Kranju, na seji dne 12. februarja 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti Uredbe o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000 (Uradni list RS, št. 16/01) in Uredbe o razveljavitvi Uredbe o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000 (Uradni list RS, št. 92/03) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica je zatrjevala, da je bila Uredba o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000 (v nadaljevanju Uredba) v neskladju z Zakonom o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97 in nasl. - v nadaljevanju ZTel), ker ni določala ne višine ne načina plačevanja koncesijske dajatve, kar je po določbah 17. člena ZTel obvezna sestavina koncesijskega akta, ki ga sprejme Vlada.

Pobudnica dalje navaja, da je bil kljub navedeni protizakonitosti Uredbe izveden javni razpis, ki je med razpisnimi pogoji določil višino koncesijske dajatve, čeprav ta ni bila predhodno določena v koncesijskem aktu. Predlagala je tudi začasno zadržanje izvrševanja Uredbe in prepoved izvedbe javnega razpisa oziroma prepoved njegovega dokončanja. Dalje je predlagala, naj Ustavno sodišče izpodbijano uredbo odpravi, saj bo mogoče le tako zagotoviti tudi odpravo nastalih škodljivih posledic. Pobudnica je z vlogo z dne 20. 1. 2004 predlagala tudi odpravo Uredbe o razveljavitvi Uredbe o podelitvi koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000 (v nadaljevanju Uredbe o razveljavitvi), ki je razveljavila Uredbo. Zatrjuje, da so podani pogoji iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) za presojanje razveljavljene Uredbe.

Vlada je v odgovoru izrazila pomisleke v obstoj pravnega interesa pobudnice za vložitev pobude, ker se pobudnica ni prijavila na razpis za podelitev koncesije. Samo dvig razpisne dokumentacije in posest dveh drugih koncesij za opravljanje telekomunikacijskih storitev, pa po mnenju Vlade ne more biti zadosten razlog za obstoj pravnega interesa.

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da vsak, če izkaže pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlagajo pobudniki, neposredno posega v njihove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten, morebitna za udeleženca v postopku ugodna rešitev mora izboljšati njegov pravni položaj. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, ne zadošča. Če je med postopkom pred Ustavnim sodiščem izpodbijani predpis prenehal veljati, pa morajo biti za njegovo presojo izpolnjeni tudi pogoji iz 47. člena ZUstS.

Pobudnica je pravni interes za vložitev pobude utemeljevala s tem, da je gospodarska družba, ki opravlja dejavnost telekomunikacij oziroma mobilne telefonije GSM kot eno svojih temeljnih dejavnosti. Svojo resno zainteresiranost za pridobitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000 naj bi izkazala že z dvigom razpisne dokumentacije po javnem razpisu, izvedenem na podlagi izpodbijane uredbe. Zaradi nezakonite Uredbe naj bi ji bilo onemogočeno sodelovanje na javnem razpisu za pridobitev koncesije, kar predstavlja škodo, ki še ni bila odpravljena.

Uredba je bila med postopkom s sprejemom Uredbe o razveljavitvi razveljavljena. Vendar navedeno dejstvo nima pravnih posledic v konkretnem primeru. Postopek za podelitev koncesije na podlagi izpodbijane uredbe je bil že zaključen. Zato bi iz tega razloga morebitna razveljavitev Uredbe še v času njene veljavnosti ne imela nobenega vpliva na pravni položaj pobudnice. Na pravni položaj pobudnice bi vplivala samo morebitna odprava izpodbijane uredbe, in to samo v primeru, da bi na podlagi njene uporabe nastopile za pobudnico škodljive posledice, ki bi jih bilo treba odpraviti (drugi odstavek 45. člena ZUstS). Morebiten nastanek škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, pa je tudi na podlagi 47. člena ZUstS pogoj za presojo predpisov, ki so med postopkom prenehali veljati. V konkretnem primeru pa takšne škodljive posledice pobudnici niso nastale. Po zaključenem postopku javnega razpisa za podelitev koncesije na podlagi Uredbe je pobudnica vložila tožbo zoper odločbo Vlade št. 347-21/2001-5 z dne 22. 11. 2001, s katero je bila podeljena koncesija za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000. S tožbo ni uspela. Upravno sodišče je s sklepom št. U2088/2001 z dne 30. 1. 2002, potrjenim s sklepom Vrhovnega sodišča št. I Up275/2002 z dne 28. 2. 2002, tožbo pobudnice (tam tožnice) zavrglo, ker je ugotovilo, da ni izkazala pravnega interesa iz prvega odstavka 18. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, in nasl. ZUS). Ugotovilo je, da pobudnica (tam tožnica) ni sodelovala v razpisnem postopku, saj ni vložila ponudbe. Zato se v postopku javnega razpisa za podelitev koncesije sploh ni odločalo o njenih pravicah ali pravnemu interesu. Ustavno sodišče pobudničine ustavne pritožbe zoper navedeni sodni odločbi ni sprejelo v obravnavo, ker je ugotovilo, da ji z njima niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine (sklep št. Up-283/02 z dne 16. 12. 2003).

Pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti Uredbe. Ker pobudnica nima pravnega interesa za oceno ustavnosti Uredbe, tudi nima pravnega interesa za oceno ustavnosti Uredbe o razveljavitvi. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić