Jedro

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

Izrek

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je pravdni postopek v zvezi z izbrisnim zahtevkom delno ustavilo (I. točka izreka), glede podrednega zahtevka pa ga je ustavilo v celoti (II. točka izreka). Ugotovilo je, da so notarski zapis SV 1966/2007 z dne 21. 11. 2007, sporazum o zavarovanju denarne terjatve z dne 21. 11. 2007 in kreditna pogodba MB01 261014018 z dne 19. 11. 2007 nični. Toženi stranki je naložilo plačilo 61.576,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 9. 2023 dalje (VI. točka izreka), v presežku glede zakonskih zamudnih obresti od 31. 12. 2007 do 23. 12. 2021 pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (V. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (VI. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje v točkah III. IV. in VI. izreka potrdilo. Odločbo sodišča prve stopnje je v V. točki izreka spremenilo tako, da je datum 23. 12. 2021 nadomestilo z datumom 28. 9. 2023. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3.Toženka je dne 19. 3. 2025 na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije, med drugim zaradi vprašanj: "Ali je v situaciji, ko tožena stranka ni ravnala neposredno po subjektivnem kriteriju (tj. sporni pogodbeni pogoji kredita v valutni klavzuli CHF je, če že, po mnenju Višjega sodišča v Mariboru nepošten zgolj po objektivnem kriteriju, nima pa tožena stranka subjektivnega odnos do nepoštenosti in tudi ni nepošteni pridobitelj po 193. členu OZ) in tudi ne v nasprotju s temeljnimi moralnimi načeli, utemeljena odločitev sodišča, pri kateri se sodišče sklicuje na sodbo SEU C-520/21, da je tožnik toženi stranki (banki) v primeru ničnosti Kreditne pogodbe dolžan vrniti zgolj nominalni znesek črpane glavnice, ne pa koristi od uporabe tujega denarja oz. obogatitvenih obresti (oz. da banka v primeru ničnosti kreditne pogodbe ni upravičena zahtevati vračila ničesar nad nominalnim zneskom črpane glavnice kredita)? Ali je pravilna odločitev sodišča, da nižja terjatev tožene stranke po ugovoru pobota ne obstaja oz. ni utemeljena, oz. da ugovor pobota ni utemeljen?"

4.Postopek se prekine.

5.Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 14/2025 na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih s sklepom z 21. 5. 2025 prekinilo postopek in na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) naslovilo vprašanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Postavljeno vprašanje se glasi: "Ali je v nasprotju s členoma 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, banki naloži, da mora potrošniku vrniti razliko med seštevkom plačanih obrokov kredita v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka ter zneskom kredita v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika, zmanjšano za ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala?”

6.V obravnavanem primeru je odločitev o reviziji odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Gre torej za enako procesno situacijo kot v zadevi II Ips 14/2025, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih prekinilo tudi postopek v obravnavani zadevi. Pri tem je Vrhovno sodišče ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (drugi odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču).

7.Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Sodišča EU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi II Ips 14/2025.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 113a, 113a/3

Zakon o ustavnem sodišču (1994) - ZUstS - člen 23, 23/2

Mednarodne Pogodbe

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - člen 267, 267/1, 267/1-b, 267/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.