Jedro

Dolžnik je kot dokaz svojim trditvam v zvezi z obstojem nenadomestljive škode predlagal lastno zaslišanje. Da je možno sklep preizkusiti, mora sodišče prve stopnje pojasniti, na kakšen način je prišlo do odločilnih dejstev. Pritrditi je pritožbenim očitkom, da je sodišče zatrjevana dejstva v zvezi z obstojem nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ugotovilo brez izvedbe dokazov ter brez pojasnila, na kakšen način je do takšnih zaključkov prišlo. Glede na navedeno je zaključiti, da se zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih izpodbijana odločitev ne da preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom predlogu dolžnika ugodilo in izvršbo odložilo do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 519/2015. 2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija upnik iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Opozarja, da je za odločanje o utemeljenosti dolžnikovega predloga po 71. členu ZIZ potrebno presoditi, ali je dolžnik podal vse trditve o vseh dejstvih, ki jih je potrebno zatrjevati ter ali je te trditve utemeljil z dokazi. Opozarja, da dolžnik ni niti zatrjeval, kaj šele dokazal, da bi mu z izvršbo nastala nenadomestljiva škod (kot navaja dolžnik) oziroma težko nadomestljiva škoda (kot v sklepu navaja sodišče). Sodišču očita, da je slepo sledilo pavšalnemu zatrjevanju dolžnika, da so on in njegova družina eksistenčno odvisni od dejavnosti vezane na lastninski pravici na objektu, ki se prodaja v tem postopku, ne da bi izvedlo edini dokaz, ki ga je predlagal dolžnik, to je njegovo zaslišanje ter ne da bi pojasnilo, kako je do takšnih zaključkov prišlo. Vsled navedenemu očita zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Meni tudi, da ugotovljena dejstva ne omogočajo zaključka o eksistenčni odvisnosti družine od dejavnosti v objektu in posledično tudi ne o težko nadomestljivi škodi. Izpostavlja, da je že na podlagi listin v spisu mogoče zaključiti, da neposrednih prihodkov iz naslova dejavnosti v tej nepremičnini dolžnik ne more prejemati, saj iz listin v spisu izhaja, da dejavnost v objektu opravlja družba T. d.o.o., ki objekt uporablja na podlagi najemne pogodbe. Četudi je edini družbenik in zakoniti zastopnik navedene družbe dolžnik, pa je glede na dejstvo, da je kakršnikoli dohodek prejemnik skladno z Zakonom o davčnem postopku dolžan nakazati na svoj TRR, dolžnik pa je svoj TRR zaprl dne 5. 2. 2014, edini mogoč zaključek ta, da dolžnik nima prihodkov iz naslova katerih bi lahko preživljal sebe in družino niti iz naslova dejavnosti, ki se opravlja v prodajanem objektu niti iz kakšnega drugega naslova. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dolžnikov predlog za odlog zavrne.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o odlogu izvršbe oprlo na pravilno pravno podlago. Na predlog dolžnika lahko sodišče prve stopnje skladno z določbo 71. člena ZIZ popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, ob tem pa mora biti podan vsaj eden izmed devetih taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, ali če odlog izvršbe narekuje kakšen drug posebno upravičen razlog iz drugega odstavka 71. člena ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je zaključek o verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode v posledici takojšnje izvršbe ter o tem, da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, vezalo na ugotovitev, da dolžnik na nepremičnini parc. št. 208/1 k.o. ... opravlja pridobitveno dejavnost, s katero preživlja sebe in družino.

7. Skladno z določbo 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o tem, katera dejstva štejejo za dokazana, sodišče odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

8. Kot izpostavlja pritožba, je dolžnik kot dokaz svojim trditvam v zvezi z obstojem nenadomestljive škode predlagal lastno zaslišanje. Da je možno sklep preizkusiti, mora sodišče prve stopnje pojasniti, na kakšen način je prišlo do odločilnih dejstev1. Pritrditi je pritožbenim očitkom, da je sodišče zatrjevana dejstva v zvezi z obstojem nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ugotovilo brez izvedbe dokazov ter brez pojasnila, na kakšen način je do takšnih zaključkov prišlo. Glede na navedeno je zaključiti, da se zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih izpodbijana odločitev ne da preizkusiti ter da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo ponovno odločiti o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe in upoštevaje vse zgoraj že navedeno odgovoriti in se določno opredeliti do vseh pravno relevantnih navedb kot tudi do zanje predloženih dokazov. Pri tem je poudariti, da je bila v predmetnem postopku s sklepom 0085 In 293/2014 z dne 27. 5. 2014 dovoljena izvršba še z drugimi izvršilnimi sredstvi, s sklepom z dne 24. 7. 2015 pa še na druge nepremičnine (torej ne samo na nepremičnino parc. št. 208/1 k.o. ...) ter na delež družbenika, kar je potrebno upoštevati glede na dejstvo, da je bil predlagan odlog celotne izvršbe.

1 Glej: Ude, Galič, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 310.