Jedro

Skladno z načelom formalne legalitete je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo v zvezi s presojo, ali je konkretna terjatev tožencev, sedaj upnikov, za plačilo pravdnih stroškov razdelna ali nerazdelna. Iz (izreka) pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, solidarnost ne izhaja, zato gre za deljivo obveznost. Vendar pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje skupni znesek tožencem prisojenih pravdnih stroškov 825,04 EUR napačno razdelilo na šestine namesto na četrtine. Drži sicer, kot izhaja iz uvoda sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, da je v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, na strani tožene stranke prvotno bilo šest oseb, a sta dve od njiju med pravdo prenehali obstajati. Družba E. d. o. o. je bila iz sodnega registra izbrisana dne 27. 1. 2014 in družba G. d. d. - v stečaju dne 15. 8. 2015. To pomeni, da sta obe družbi prenehali obstajati, še preden je dolžnik H. H. v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani Pg 1/2009 vložil predlog z dne 14. 11. 2023 za pridružitev k tožeči stranki kot enotni sospornik, v zvezi s čimer so nastali konkretni pravdni stroški. Sklep V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024 se tako glasi tudi na dve osebi, ki nista obstajali že ob vložitvi predloga dolžnika z dne 14. 11. 2023, o katerem je odločalo pravdno sodišče v izvršilnem naslovu (prim. I. točka izreka sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024). Zato odločba, kolikor se nanaša na izbrisani družbi E. d. o. o. in G. d. d. - v stečaju, ne more učinkovati, temveč je absolutno nična.

Odvetniška tarifa v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi, sklep o izvršbi se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek v delu, ki se nanaša na izterjavo glavnice v korist vsakega od upnikov v znesku nad 137,506 EUR (oziroma za razliko do 206,26 EUR v korist posameznega upnika).

II.V ostalem nerazveljavljenem delu, to je glede plačila in izterjave stroškov predloga za izvršbo v znesku nad 118,66 EUR, se pritožba zavrne in se sklep o izvršbi v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024 zaradi izterjave izvršljive terjatve na predlog: 1. upnika A. d. o. o. za izterjavo zneska v višini 137,506 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2024 dalje do plačila; 2. upnika B. d. o. o. za izterjavo zneska v višini 137,506 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2024 dalje do plačila; 3. upnika C. C. za izterjavo zneska v višini 137,506 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2024 dalje do plačila, 4. upnika D. D. za izterjavo zneska v višini 137,506 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2024 dalje do plačila; 5. izvršilnih stroškov tega predloga za izvršbo, odmerjenih na 118,66 EUR, ki jih mora dolžnik upniku plačati v roku 8 dni od prejema sklepa o njihovi odmeri, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in vseh morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zoper dolžnika dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri organizacijah za plačilni promet in z rubežem pokojnine (I. točka izreka), predlog za izvršbo pa je sodišče prve stopnje zavrnilo v delu, kjer upniki zahtevajo več ali drugače, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa o izvršbi (II. točka izreka).

2.Upniki so vložili pravočasno pritožbo zoper II. točko izreka v delu, kolikor je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo za posameznega upnika zavrnilo glede izterjave glavnice nad 137,506 EUR (to je za razliko do terjanih 206,26 EUR), ter v stroškovnem delu. Navajajo, da je sodišče upnikom napačno priznalo vsakemu po 137,506 EUR z obrazložitvijo, da sta upnika po pravnomočni in izvršljivi sodni odločbi Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024 tudi družbi E. d. o. o. (oziroma zanjo prevzemnik morebitnih obveznosti F. F.) ter G. d. d. - v stečaju, ki je bil izbrisan na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru o končanju stečajnega postopka St 000 z dne 20. 7. 2015. To pa ne drži. V točki 7 pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, ki je podlaga za potek predmetnega izvršilnega postopka, je namreč jasno navedeno: "Sodišče je toženim strankam (B. d. o. o., C. C., D. D., A. d. o. o.) priznalo..., kar skupaj znaša 825,04 EUR." Iz navedenega jasno izhaja, kateri so tisti upniki, ki so na osnovi izvršilnega naslova upravičeni terjati glavnico (stroške postopka). Zato ne drži navedba, da je upnikov 6, in da je celotni znesek terjatve (825,04 EUR) potrebno deliti na šestine, pač pa so upniki samo štirje. Posledično se znesek deli na četrtine, vsakemu od upnikov pa pripada delež v znesku 206,26 EUR. Ob tem upniki pojasnjujejo še, da v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024 v delu, ki se nanaša na priglasitev sosporništva dolžnika H. H., družbi E. d. o. o. in G. d. d. - v stečaju niti nista bili stranki postopka, saj sta bili že v času vložitve predloga za dovolitev sosporništva izbrisani iz poslovnega registra. Vloženi predlog pa se na njiju niti ni nanašal, prav tako nanj nista odgovarjali (posledično pa niti nista mogli priglasiti stroškov zastopanja v postopku). Dalje upniki vztrajajo pri trditvi, da upravičenost povračila stroškov pridobitve pravnomočnosti in izvršljivosti podrobno pojasnjuje VSC sklep II Ip 460/2016 z dne 7. 12. 2016 (ki so ga predlogu za izvršbo tudi priložili), da so stroški pridobitve potrdila nujno potrebni za pričetek izvršilnega postopka, in da so jim navedeni stroški nedvomno tudi nastali. O tem so sodišču posredovali dokazilo. Zato vztrajajo, da se jim priglašeni stroški priznajo. Gre očitno za različno prakso različnih sodišč, ki jo je treba poenotiti, saj upniki ne morejo biti različno obravnavani glede na to, katero sodišče je pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo. Prav tako upniki vztrajajo pri zahtevi za povračilo stroškov za opravljene poizvedbe o TRR dolžnika. Pri tem pojasnjujejo, da je bila poizvedba, ali dolžnik sploh ima TRR, nujna za pričetek izvršilnega postopka, saj je to osnovno izvršilno sredstvo, na katerega so upniki posegli, poleg tega pa so na ta način tudi pridobili informacijo, da je na obeh računih dolžnika evidentirano pomanjkanje sredstev za poplačilo (že obstoječih) dolžnikovih dolgov, zaradi česar so tudi predlagali dodatno izvršilno sredstvo - rubež pokojnine. Prav tako tudi tu ni nobenega dvoma, da so upniki navedeno poizvedbo res opravili, saj so sodišču o tem predložili dokazilo. Podlaga za povračilo teh stroškov pa je peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Upniki višjemu sodišču predlagajo spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se vsakemu upniku dovoli izterjava zneska 206,26 EUR, ter se jim v celoti prizna vse priglašene stroške predloga za izvršbo. Priglašajo stroške pritožbenega postopka.

3.Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče v izpodbijanem delu sklep spremeni in zavrne zahtevke domnevnih upnikov, ter obvesti ZPIZ, da se zadržana sredstva nemudoma vrnejo dolžniku. Sodišče naj tudi odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Višje sodišče je sklep (o izvršbi) v izpodbijanem delu (II. točka izreka) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

6.Sodišče prve stopnje je v izvršilnem naslovu - pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2009 tožencem prisojene pravdne stroške v znesku 825,04 EUR (v tem izvršilnem postopku glavnica) razdelilo na šestine in zato z izpodbijanim sklepom v korist vsakega od štirih upnikov iz predloga za izvršbo - A. d. o. o., B. d. o. o., C. C. in D. D. dovolilo izvršbo za izterjavo glavnice v zneskih po 137,506 EUR. Na šestine je sodišče skupni znesek glavnice po izvršilnem naslovu (825,04 EUR) razdelilo z utemeljitvijo, da sta upnika oziroma upravičenca po pravnomočni in izvršljivem sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024 tudi družbi E. d. o. o. (oziroma zanjo prevzemnik morebitnih obveznosti družbe F. F.) in G. d. d. - v stečaju, izbrisana na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru o končanju stečajnega postopka St 000 z dne 20. 7. 2015.

7.Skladno z načelom formalne legalitete je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo v zvezi s presojo, ali je konkretna terjatev tožencev, sedaj upnikov, za plačilo pravdnih stroškov razdelna ali nerazdelna. Iz (izreka) pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, solidarnost ne izhaja, zato gre za deljivo obveznost. Vendar pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje skupni znesek tožencem prisojenih pravdnih stroškov 825,04 EUR napačno razdelilo na šestine namesto na četrtine. Drži sicer, kot izhaja iz uvoda sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, da je v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, na strani tožene stranke prvotno bilo šest oseb, a sta dve od njiju med pravdo prenehali obstajati. Družba E. d. o. o. je bila iz sodnega registra izbrisana dne 27. 1. 2014 in družba G. d. d. - v stečaju dne 15. 8. 2015. To pomeni, da sta obe družbi prenehali obstajati, še preden je dolžnik H. H. v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani Pg 1/2009 vložil predlog z dne 14. 11. 2023 za pridružitev k tožeči stranki kot enotni sospornik, v zvezi s čimer so nastali konkretni pravdni stroški. Sklep V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024 se tako glasi tudi na dve osebi, ki nista obstajali že ob vložitvi predloga dolžnika z dne 14. 11. 2023, o katerem je odločalo pravdno sodišče v izvršilnem naslovu (prim. I. točka izreka sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024). Zato odločba, kolikor se nanaša na izbrisani družbi E. d. o. o. in G. d. d. - v stečaju, ne more učinkovati, temveč je absolutno nična.

8.Posledično je treba šteti, da se v pravnomočnem in izvršljivem sklepu V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2009 prisojeni pravdni stroški delijo le na štiri (še obstoječe) tožence, sedaj upnike, kar nenazadnje izhaja tudi iz obrazložitve sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024. V njegovi 7. točki razlogov je namreč pravdno sodišče kot tožence, na katere se nanaša konkretna stroškovna odločitev, navedlo B., C. C., D. D. in A. d. o. o. Pravnomočen sicer postane le izrek sodne odločbe, vendar pa se razlagi izvršilnega naslova vedno ni mogoče povsem izogniti. Glede na to in upoštevaje tudi uvod ter obrazložitev sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024 pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno zavrnilo predlog za izvršbo v delu glede izterjave glavnice v znesku nad 137,506 EUR (oziroma za razliko do 206,26 EUR) v korist posameznega upnika. Višje sodišče je zato pritožbi zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa v tem delu ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O zadevi namreč višje sodišče ni moglo dokončno odločiti kot prvo, saj bi sicer poseglo v pravico dolžnika do ugovora zoper sklep o izvršbi.

9.V ostalem izpodbijanem delu II. točke izreka izpodbijanega sklepa, to je glede stroškov za poizvedbo glede dolžnikovih računov ter glede stroškov za pribavo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova, pa pritožba ni utemeljena.

10.V skladu s petim odstavkom 40. člena ZIZ mora upnik predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Upnik mora torej ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova predložiti potrdila, do katerih pride z opravo poizvedb pri pristojnem sodišču. Vendar pa to še ne pomeni, da zato odvetniku pripada nagrada pribavo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova.

11.Odvetniška tarifa (v nadaljevanju: OT) v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje,

obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev.

Odločba VSC I Ip 460/2016, na katero se sklicuje upnik, je zavzela stališče, da je strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti nedvomno potreben za vložitev predloga za izvršbo, hkrati pa tudi ne predstavlja stroška, ki bi bil vključen v nagrado pooblaščencu za sestavo predloga za izvršbo, kot je to mogoče šteti za nagrado za posvet s stranko pred vložitvijo predloga. Za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti mora namreč pooblaščenec opraviti dodatno komunikacijo z organom, ki je izdal izvršilni naslov in za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti bodisi sestaviti poseben dopis, bodisi pridobiti to potrdilo z obiskom organa, ki takšno potrdilo izda. Navedena odločitev je bila sprejeta v obdobju, ko upniku še ni bilo potrebno po 40. členu ZIZ predložiti izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti, temveč je bil upnik dolžan zgolj navesti, da je bilo takšno potrdilo izdano. Podobno stališče je zavzeto tudi v odločbi VSM I Ip 343/2023.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za potreben strošek le takrat, kadar je ta povzročil nastanek dejanskih stroškov v zvezi s poizvedbami (primerjaj 38. člen ZIZ2), vendar pa nasprotno kot odločbi VSC I Ip 460/2016 in VSM I Ip 343/2023 meni, da ne predstavlja podlage za (dodatno) nagrado pooblaščencu upnika, saj je ta storitev že zajeta v nagrado za sestavo predloga za izvršbo. Tolmačenje, kot ga zastopajo upniki v pritožbi, bi lahko pomenilo, da bi bil odvetnik ob vložitvi predloga za izvršbo poleg nagrade za sestavo predloga za izvršbo upravičen tudi do drugih nagrad v zvezi s storitvami, do katerih je lahko upravičen le takrat, ko predstavljajo samostojne storitve.

Prav tako upniki v pritožbi zmotno navajajo, da bi jim sodišče moralo priznati strošek za poizvedbo o dolžnikovih računih. Tudi po presoji višjega sodišča namreč tega stroška ni mogoče šteti kot potrebnega za izvršbo, saj bi sodišče v register transakcijskih računov pred odločitvijo o predlogu za izvršbo vpogledalo že po uradni dolžnosti, na podlagi četrtega odstavka 40. člena ZIZ. Če bi bilo to edino predlagano izvršilni sredstvo in bi se izkazalo, da dolžnik nima odprtega nobenega računa pri organizacijah za plačilni promet, bi sodišče upnike pozvalo, da navedejo drugo sredstvo, s katerim bo mogoče opraviti izvršbo. Stroška za poizvedbo o računih ni mogoče šteti kot potrebnega za izvršbo niti ob dejstvu, da je na računih dolžnika evidentirano pomanjkanje sredstev. Upnik ima v izvršilnem postopku že tako (v vsakem primeru) prosto izbiro, ali bo več izvršilnih sredstev predlagal že v predlogu za izvršbo, ali pa bo dodatno sredstvo izvršbe morda predlagal naknadno. Okoliščina, da so upniki s poizvedbo ugotovili pomanjkanje sredstev na računih dolžnika in zato predlagali še izvršbo na dolžnikovo pokojnino, posledično prav tako ne more biti prepričljiv argument za to, da se dolžniku naloži v plačilo strošek upnikov za poizvedbo o dolžnikovih računih. Dolžniku se lahko naložijo v plačilo le za izvršbo potrebni stroški (peti odstavek 38. člena ZIZ), oziroma tisti stroški, brez katerih se upnik ne bi mogel učinkovito prisilno poplačati.

Po povedanem pritožbi zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na stroške predloga za izvršbo, ni mogoče slediti. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je pritožbo zoper II. točko izreka glede plačila in izterjave stroškov predloga za izvršbo v znesku nad 118,66 EUR, zavrnilo, in sklep o izvršbi v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Smiselno enako, kot je absolutno nična sodba, izdana zoper osebo, ki že v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala. Prim. Galič A. v: Ude L., Galič A. (ur.)., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 323 do 325.

2Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 38, 38/5, 40, 40/4, 40/5

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 43, 43-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.