Jedro

Oklic o začetku stečajnega postopka in o začetku postopka odpusta obveznosti se objavi na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer velja neizpodbojna zakonska domneva, da je vsakdo z objavo na spletni strani seznanjen po preteku osmih dni po objavi.

Odločitev o ustavitvi izvršbe je preuranjena. Sodišče namreč ni upoštevalo, da nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko in na katero se vodi predmetna izvršba, sodi v stečajno maso dolžnice in se že tudi prodaja v stečajnem postopku, saj pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom. Ker je v stečajnem postopku kot eno temeljnih načel uveljavljeno načelo koncentracije, ki preprečuje vodenje vzporednih postopkov prodaje premoženja stečajnega dolžnika, je usoda predmetnega izvršilnega postopka odvisna od faze in od izida stečajnega postopka, pri čemer nadaljnje postopanje izvršilnega sodišča v primeru prekinitve izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP narekujejo določbe 280. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče odločitev navezalo na ugotovitev, da je bil v stečajnem postopku nad dolžnico izdan sklep o odpustu obveznosti, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Meni, da je sklep preuranjen, iz AJPES pa ni razvidno, da bi bil nad dolžnico uveden stečajni postopek in da bi bil izdan sklep o odpustu obveznosti. S sklepom o odpustu obveznosti tako ni seznanjen in izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti. Navaja še, da je sklep izdan v nasprotju z 279. členom ZFPPIPP, po katerem začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Upnik ima namreč terjatev zavarovano z ločitveno pravico z vpisom ..., meni pa, da je sodišče izhajalo iz zmotnega materialnopravnega izhodišča, da uveljavlja ločitveno pravico na podlagi sklepa o izvršbi. Navaja, da stečajni postopek ne more imeti pravnih posledic na njegovo ločitveno pravico, zato predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V predmetni zadevi je bil zoper dolžnico 4. 4. 2011 izdan sklep o izvršbi, s katerim je bila izvršba dovoljena na nepremičnino parc. št. 1, k.o. X (na kateri je upnik že z dnem 4. 9. 2009 pridobil pravnoposlovno hipoteko), na dolžničina sredstva pri organizacijah za plačilni promet in na dolžničine premičnine. S sklepom z dne 18. 10. 2017 je bila ustavljena izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, s sklepom z dne 19. 10. 2017 pa še izvršba na dolžničine premičnine (oba sklepa sta postala pravnomočna 3. 11. 2017). Postopek se je tako vodil le še na nepremičnino in je bil s sklepom z dne 28. 3. 2018 prekinjen z dnem 24. 4. 2015, ko se je nad dolžnico začel postopek osebnega stečaja (prvi odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče izvršbo ustavilo, odločitev pa je oprlo na 409. člen ZFPPIPP ter na ugotovitev, da je bil v stečajnem postopku 14. 12. 2017 izdan sklep o odpustu obveznosti, s katerim so bile dolžnici odpuščene obveznosti, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Obrazložilo je, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo odpuščenih obveznosti v delu, v katerem terjatev ni bila plačana, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso. Odločitev ni pravilna oziroma je preuranjena.

8. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da se upnik neutemeljeno sklicuje, da za stečajni postopek in za odpust obveznosti ni vedel. Sodišče o začetku stečajnega postopka in o začetku postopka odpusta obveznosti obvesti upnike z oklicem (prvi odstavek 243. člena ZFPPIPP in šesti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Oklic se objavi na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (3. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP), ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (drugi odstavek 122. člena v zvezi s 26. členom ZFPPIPP), pri čemer velja neizpodbojna zakonska domneva, da je vsakdo z objavo na spletni strani seznanjen po preteku osmih dni po objavi (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP).

9. Pravilno pa pritožba opozarja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Sodišče namreč ni upoštevalo, da nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko in na katero se vodi predmetna izvršba, glede na podatke AJPES sodi v stečajno maso dolžnice in se že tudi prodaja v stečajnem postopku, saj pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom (prim. 1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP). Ker je v stečajnem postopku kot eno temeljnih načel uveljavljeno načelo koncentracije, ki preprečuje vodenje vzporednih postopkov prodaje premoženja stečajnega dolžnika (prim. 227. člena ZFPPIPP)1, je usoda predmetnega izvršilnega postopka odvisna od faze in od izida stečajnega postopka, pri čemer nadaljnje postopanje izvršilnega sodišča v primeru prekinitve izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP narekujejo določbe 280. člena ZFPPIPP (skladno s sodno prakso2 namreč ni razlikovanja med položajem, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku izvršbe, in položajem, ko jo je pridobil izven tega postopka, bistveno je, da jo je do začetka stečajnega postopka pridobil).

10. Ker sodišče ni uporabilo določb 280. člena ZFPPIPP, še ni podlage za ustavitev izvršbe, zato je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Kljub uspehu s pritožbo je višje sodišče odločilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na prvem odstavku 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki uvaja dodatno, ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka, tako da stranka sama krije svoje stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Za naključje v smislu te določbe je treba v konkretnem primeru šteti tudi zmotno ravnanje sodišča, ki je bilo neodvisno od postopanja dolžnice, je pa pogojevalo procesno dejanje in stroške upnika (glej N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, stran 42).

1 V skladu s to določbo lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. 2 Prim. npr. VSL sklep III Ip 2777/2017 z dne 9. 11. 2017, VSK sklep II Ip 139/2016 z dne 25. 4. 2016 in VSL II Ip 1196/2012 z dne 20. 6. 2012.