Jedro

ZEN v drugem odstavku 28. člena izrecno določa, da so lahko stranke v postopku urejanja meje in postopku evidentiranja urejene meje le lastniki parcel. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je v skladu z drugim odstavkom 43. člena le tista korist, ki je oprta na zakon ali drug predpis, ZEN pa zakupniku te pravice ne daje. Sodišče se tudi ne strinja s trditvijo v tožbi, da bi lahko tožnik pravni interes izkazal na podlagi 591. člena OZ. To določilo določa, da med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati spremembe na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo. S parcelacijo pa se raba ne ovira, saj parcelacija, ki pomeni le delitev in združitev parcel, ne more vplivati na rabo nepremičnine in ne pomeni tega, da zakupnik ne bi smel z zemljiščem upravljati oziroma ga uživati na tak način, kot ga je užival pred parcelacijo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo na zahtevo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju SKZGR Slovenije) odločil, da se kot urejen evidentira del meje parcel 1150 in 1151 v katastrski občini ... s sosednjimi parcelami 1148/2, 1149/1, 1161/1, 1161/2 in 1161/3. Odločil je, da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo spremembe in sicer se ukineta parceli 1150 in 1151 in nastanejo nove parcele 1151/1, 1151/2 in 1151/3. Odločil je tudi, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ navaja, da je SKZGR Slovenije vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje navedenih parcel, zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. Ker se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele, je prvostopenjski organ ugotovil, da je predlagatelj tudi lastnik parcel 1150 in 1151. Kot stranke so v postopku sodelovali tudi lastniki sosednjih parcel, ki jim je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Razlogov za zavrženje ali zavrnitev predloga ni bilo. Vsi lastniki sosednjih parcel so podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje razen lastnika B. d.o.o., ki se mejne obravnave ni udeležil. Vendar je bilo temu lastniku omogočeno, da bi se jo lahko udeležil. V skladu z drugim odstavkom 36. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se šteje, da je tudi strinjanje te stranke podano.

3. Zoper prvostopenjsko odločbo sta se pritožila C.C. in tožnik, vendar sta bili obe pritožbi zavrnjeni. Glede pritožbe tožnika drugostopenjski organ pojasnjuje, da v zvezi z tožnikovimi navedbami, da ni imel možnosti podajanja ugovorov glede poteka meje na preostalih delih meje (tistih, kjer on ni lastnik), drugostopenjski organ pojasnjuje, da v tem delu tožnik ne varuje svoje pravne koristi in tako ni izkazan njegov pravni interes. Tožnik se sklicuje na 591. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati spremembe na stvari, če bi to oviralo njeno rabo. Vendar pa opredelitev parcelacije, kot izhaja iz 47. člena ZEN, kaže na to, da se s samo parcelacijo ne spremeni pravno stanje na nastalih parcelah. Zakupno razmerje ni v neposredni zvezi s postopki, ki jih vodi prvostopenjski organ, o katerih se odloča le o evidentiranju podatkov o fizičnih lastnostih nepremičnin v zemljiški kataster. Tožnik ni lastnik parcel, kjer je prišlo do parcelacije, ampak zakupnik in zato ne varuje svoje pravne koristi in tako ni izkazan njegov pravni interes. Tožnik pa je kot solastnik sosednje parcele soglašal s potekom meje med njegovo parcelo ter parcelama, za kateri je bila predlagana parcelacija in je bil s tem njegov pravni interes izčrpan.

4. Tožnik v tožbi navaja, da je imel v postopku možnost podajati ugovore zgolj s potekom meje v točki 661, kjer je edino stičišče med njegovo parcelo in parcelo, kjer se je urejala meja, ni pa imel možnosti podajanja ugovorov v zvezi s potekom meje še na preostalih delih meje, čeprav bi mu moral biti takšen status dodeljen zaradi varstva njegovih pravnih koristi. Tožnik je namreč zakupnik parcel številka 1151/0 in 1150/0, obe k.o. ..., in ima na njih posajen vinograd, kar je razvidno iz zakupne pogodbe. Zakupnik pa ima pravni interes udeleževati se postopka parcelacije in ureditve celotne meje na omenjenih parcelah. Z napačno pokazano katastrsko mejo se namreč lahko poseže v trajni nasad tožnika. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov bi namreč lahko pristal tudi na postopek izravnave meje, na katerega pa tožnik ne bi imel nobenega vpliva. Tožnik se pri pojasnjevanju svojega pravnega interesa sklicuje tudi na 591. člen OZ, ki določa, da med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati spremembe na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo. S spremembo meje pa se lahko spremeni raba nepremičnine, saj se lahko poseže v trajni nasad. V postopku ureditve meje lahko lastnik sosednjega zemljišča zaradi nestrinjanja meje v naravi sproži sodni postopek, v katerem zatrjuje bistveno drugačen potek meje. Prvostopenjski organ torej tožniku ni dal možnosti udeleževati se celotnega postopka kot stranskemu udeležencu, čeprav bi to moral storiti na podlagi 44. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V ZEN sicer res ni izrecno navedeno, da bi imel zakupnik nepremičnine pravico udeleževati se postopka, vendar pa, če ima to pravico imetnik služnostne pravice ali imetnik stavbne pravice, ni razlogov, zaradi katerih ta pravica ne bi bila dana zakupniku. Tožnik se sklicuje tudi na 74. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), kjer je določeno, da se določbe ureditve meje iz 77. člena SPZ, ki se nanašajo na lastnika, smiselno uporabljajo za neposrednega posestnika, v konkretnem primeru tudi za zakupnika. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskim zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Sodišče je v postopek kot stranke z interesom pritegnilo tiste stranke, ki so bile udeležene v upravnem postopku. Odgovorila je le C.C., ki je v odgovoru na tožbo navedla, da se jim skuša odvzeti obdelovalno zemljo. Izraža nestrinjanje, ker je državni organ potrdil parcelacijo nepotrebne ceste v vinograd, pri čemer ta organ zatrjuje, da kmet ne bo oškodovan.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi gre za postopek evidentiranja meje in postopek parcelacije. Tako za postopek evidentiranja urejene meje kot tudi za postopek parcelacije velja, da se uvede na zahtevo lastnika parcele (28. in 48. člen ZEN). Po drugem odstavku 29. člena in 32. členu ZEN mora elaborat ureditve meje vsebovati tudi zapisnik mejne obravnave s sestavinami, določenimi v drugem in tretjem odstavku 32. člena ZEN. Skladno z drugim odstavkom 28. člena ZEN so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje lastniki parcel, ki po zemljiško katastrskem načrtu ali zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Skladno s prvim odstavkom 47. člena ZEN je parcelacija združitev parcel in delitev parcele, združitev parcel pa pomeni oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice (drugi odstavek 47. člena ZEN).

9. V navedeni zadevi je zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja meje in postopka parcelacije vložila lastnica parcel številka 1150 in 1151 k.o. ..., to je SKZGR Slovenije. To pomeni, da je predmetni zahtevek vložil upravičeni vlagatelj, k zahtevku je bil priložen tudi elaborat ureditve meje in parcelacije. Na mejno obravnavo so bili poleg predlagatelja vabljeni lastniki sosednjih parcel, tudi tožnik, ki se je s predlagano mejo strinjal in je zapisnik o mejni obravnavi podpisal brez pripomb.

10. Iz zgoraj navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da so bili izpolnjeni pogoji za evidentiranje urejene meje in parcelacije. Sodišče ne more pritrditi tožbenim navedbam, da naj bi obstajala pravna podlaga za to, da bi moral prvostopenjski organ kot stranko pritegnil v postopek tožečo stranko tudi glede preostalega dela meje iz razlogov, ker je zakupnik parcel, ki se parcelirajo. ZEN namreč v drugem odstavku 28. člena izrecno določa, da so lahko stranke v postopku urejanja meje in postopku evidentiranja urejene meje le lastniki parcel. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je v skladu z drugim odstavkom 43. člena le tista korist, ki je oprta na zakon ali drug predpis, ZEN pa zakupniku te pravice ne daje. Sodišče se tudi ne strinja s trditvijo v tožbi, da bi lahko tožnik pravni interes izkazal na podlagi 591. člena OZ. To določilo določa, da med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati spremembe na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo. S parcelacijo pa se raba ne ovira, saj parcelacija, ki pomeni le delitev in združitev parcel, ne more vplivati na rabo nepremičnine in ne pomeni tega, da zakupnik ne bi smel z zemljiščem upravljati oziroma ga uživati na tak način, kot ga je užival pred parcelacijo. Sodišče se strinja z drugostopenjskim organom, da po izdani odločbi ostane isto lastninsko in drugo pravno stanje na zemljišču. Tožnik v tožbi niti ne trdi, da se je s parcelacijo spremenila raba nepremičnine, ampak zgolj, da bi se lahko spremenila. Vse stranke, ki so bile pritegnjene v postopek, so se strinjale s potekom predlagane meje, zato ni utemeljena bojazen, izražena v tožbi, da zaradi nestrinjanja z mejo v naravi lahko stranke sprožijo sodni postopek. Tožnik v tožbi zatrjuje, da če 11. člen ZEN daje pravico udeleževati se postopka tistemu, ki je imetnik služnostne pravice ali imetnik stavbne pravice, da potem ni razlogov, zakaj se ga zakupnik ne bi smel udeleževati. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da glede na to, da deveti odstavek 11. člena ZEN izrecno določa pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov imetnikom služnostne pravice in stavbne pravice, tega ni mogoče širiti tudi na ostale. To bi bilo potem v nasprotju z določili ZEN. Tožnik se tudi ne more sklicevati na določili 74. in 77. člena SPZ, saj 77. člen določa urejanje meje v sodnem postopku na podlagi močnejše pravice, v konkretnem primeru pa gre za evidentiranje že urejene meje. 77. člen SPZ ne daje pravne podlage za to, da bi se lahko postopka evidentiranja urejene meje in postopka parcelacije po določilih ZEN udeleževal zakupnik zemljišča. V obravnavani zadevi je šlo za postopek evidentiranja urejene meje, medtem ko se 77. člen SPZ nanaša na mejo, ki ni urejena.

11. V zvezi s trditvijo stranke z interesom, da se v obravnavani zadevi skuša odvzeti obdelovalno zemljo, pa sodišče pojasnjuje, da velja za to stranko enako kot za tožnika, da ni pravne podlage za to, da bi jo lahko prvostopenjski organ kot stranko pritegnil v postopek tudi glede preostalega dela meje. Po ZEN je lahko stranka v postopku evidentiranja meje in parcelacije le glede tistega dela meje, kjer se parcela, katere solastnica je, stika s parcelo, ki se parcelira.

12. Ker je odločitev prvostopenjskega organa iz zgoraj navedenih razlogov pravilna, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

K točki II izreka:

13. V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.