Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sporna meja se ureja v sodnem in ne v upravnem postopku, v upravnem postopku se kot urejena evidentira samo predlagana meja, in sicer, kadar je ta nesporna ali (zaradi ustavitve sodnega postopka določitve meje) velja fikcija, da je nesporna. Predlagano mejo definira 29. člen ZEN, in sicer določa, da elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru. Predlagana meja je torej meja, ki jo v elaboratu predlaga geodet. To mejo pa je toženka v tem primeru evidentirala.
I. Tožba tožnice se zavrže. II. Tožba tožnika se zavrne.
III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Novo mesto (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se v katastrski občini ... evidentira urejeni del meje parc. št. 2964/2 s sosednjima parcelama 2963/1, 2961 (dotik); in da je grafični prikaz urejenega dela meje z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu. V obrazložitvi navaja, da je A.A. vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje parc. št. 2964/2 s sosednjo parcelo 2963/1 z dotikom parc. št. 2961 k.o. .... Zahtevi je bil priložen elaborat, izdelan skladno z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Na mejni obravnavi se tožnika nista strinjala s potekom meje, ki jo je predlagal geodet na podlagi predhodnih meritev IDPOS 183 in IDPOS 6108 in sta pokazala svoj potek meje. Zato je prvostopenjski organ opravil ustno obravnavo, po kateri je meja med parcelama ostala sporna. Tožnikoma je bil poslan poziv, naj začneta sodni postopek za ureditev meje pred pristojnim sodiščem. Zaradi sproženega sodnega postopka je prvostopenjski organ dne 24. 6. 2016 postopek prekinil. Dne 27. 6. 2017 je prejel pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. N 44/2016 z dne 5. 5. 2017, iz katerega je izhajalo, da je bil postopek ustavljen, ker sta tožnika predlog za sodno ureditev meje umaknila. Prvostopenjski organ je zato nadaljeval s postopkom in ugotovil, da podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje.
2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil. Ugotavlja, da je prvostopenjski organ pravilno sledil določbi šestega odstavka 39. člena ZEN, ki določa, da se, če se sodni postopek ureditve meje ustavi (…), postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja. V upravnem postopku se potek meje ugotavlja zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku. Zato imata tožnika še vedno možnost, da zanju sporno mejo uredita drugače v sodnem postopku. Ne drži, da elaborat ni bil ustrezen, saj je bil izdelan skladno z določbami ZEN in Pravilnika. Za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra se uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah ali podatki iz zbirke listin – v danem primeru so bili uporabljeni podatki predhodnih meritev IDPOS 183 in IDPOS 6108 iz leta 2003. 3. Tožnika v tožbi odločitvi nasprotujeta. Navajata, da se predlagana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Iz elaborata za evidentiranje meje namreč izhaja, da je bil izdelan na podlagi katastrskih podatkov, ki se nahajajo pod številkami IDPOS 128 (meritev leta 1928) in IDPOS 6108 (meritev iz leta 2003). Tožnika pa sta ves čas postopka opozarjala, da v konkretnem primeru obstaja še tretja meritev IDPOS 2116 (meritev iz leta 1983), ki prav tako predstavlja katastrske podatke, ki morajo biti upoštevani v konkretnem primeru. Šlo je za mejni ugotovitveni postopek, ki je bil izveden na podlagi sodne poravnave. Izdani sta bili dve odločbi, in sicer o delitvi parc. št. 2956 k.o. ... v parceli št. 2956/1 in 2956/2 z navezo na objekt, ki stoji na parceli 2963/1 k.o. ... in o delitvi parcel 2961 in 2963/2 k.o. .... Ta meritev je določala tudi meje med parcelama 2963/1 ter 2961, izmerjene in določene pa so bile tudi točke meje med parcelama 2964/2 in 2961. V tej meritvi so se označile in izmerile točke in določila mejna znamenja (mejne objekte med parcelama 2961/1 in 2961, kot tudi med parc. št. 2961 in parc. št. 2964/2 – mejnik 11); tromeja med parcelami 2963/1, 2961 in 2964/2 pa se nahaja na premici, ki je poravnana s steno objekta na parceli 2963/1. V elaboratu, ki je bil predložen zahtevi A.A., podatki iz te meritve niso upoštevani, saj je tromeja pomaknjena bistveno bolj proti zahodu in se ne nahaja več na premici, poravnani s steno objekta. Iz meritve in grafičnih podatkov IDPOS 2116 tudi jasno izhaja, da takrat v naravi na tromeji ni bilo mejnika. Trditev, ki izhaja iz elaborata, da se kot predlagana točka tromeje določi na mejnik, ki naj bi bil v naravi postavljen v meritvi 1928, je torej v nasprotju s katastrskimi podatki. Ker priloženi elaborat ne upošteva relevantnih katastrskih podatkov oziroma je v nasprotju s katastrskimi podatki, je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, kršena pa sta bila 35. in 29. člen ZEN. Z evidentiranjem točke dotika se ne sme spreminjati mej z drugimi parcelami, saj gre v takem primeru za prikrito parcelacijo, do česar pa je v tem primeru prišlo. Niti prvostopenjski, niti drugostopenjski organ pa se do teh navedb, ki sta jih tožnika uveljavljala v postopku na prvi stopnji in v pritožbi, nista opredelila. Ker o tem odločbi nimata razlogov, se ju ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev postopka. Sodišču predlagata, da izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v nov postopek. Predlagata tudi povrnitev stroškov postopka.
4. Toženka je sodišču poslala upravne spise, ni pa odgovorila na tožbo.
5. Stranka z interesom A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da je toženka obrazložila, da se za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah ali podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra. Dvom tožnikov v pravilnost katastrskih podatkov, ki se vodijo pod št. IDPOS 6108, ni utemeljen, saj je omenjeni postopek pravnomočno končan. Neutemeljene so tudi trditve, da ni bil uporabljen IDPOS 2116, saj 29. člen ZEN določa, da se predlagana meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Tožnika sta s svojim ravnanjem, tj. z umikom predloga za sodno ureditev meje povzročila, da se je postopek evidentiranja dela meje nadaljeval in da je toženka kot urejeno mejo evidentirala predlagano mejo. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
6. Tožnika v vlogi z dne 19. 5. 2018 ponavljata tožbene navedbe in še dodajata, da tudi meritev IDPOS 6108 ni bila izvedena v skladu z ZEN. Oba geodeta sta z dvema geodetskima meritvama uspela popolnoma spremeniti lego, obliko in velikost njunih parcel, do česar ne bi smelo priti.
K I. točki izreka :
7. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica prejela odločbo drugostopenjskega organa, s katero je bil upravni postopek končan, dne 15. 1. 2018. 8. Sodišče je tožbo obeh tožnikov prejelo od Ustavnega sodišča dne 2. 3. 2018. Tožba je bila namreč dne 1. 3. 2018 vložena pri Ustavnem sodišču, ki je nato tožbo odstopilo tukajšnjemu sodišču. 9. Če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika (tretji odstavek 29. člena ZUS-1).
10. Sodišče je sicer upoštevalo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri gre tudi pri kvalificiranem pooblaščencu za očitno pomoto tedaj, ko je vloga zgolj poslana nepristojnemu sodišču, naslovljena pa je pravilno.1 Vendar se je rok za vložitev tožbe za tožnico iztekel že dne 14. 2. 2018, tj. preden je vložila tožbo pri Ustavnem sodišču. Je pa v skladu s to prakso pravočasna tožba tožnika, za katerega se po podatkih upravnega spisa šteje, da je drugostopenjsko odločbo prejel dne 31.1.2018. K II. točki izreka :
11. Tožba tožnika ni utemeljena.
12. Če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 39. člena ZEN). Če se začne sodni postopek ureditve meje, se postopek evidentiranja urejene meje po tem zakonu s sklepom prekine (peti odstavek 39. člena ZEN). Če se sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja (šesti odstavek 39. člena ZEN).
13. Med strankama je nesporno, da je tudi po ustni obravnavi meja ostala sporna, zaradi česar je bil tožniku in tožnici poslan poziv, naj začneta sodni postopek za ureditev meje pred pristojnim sodiščem. Iz upravnega spisa izhaja, da je v pozivu pouk, da se bo v primeru, če se bo sodni postopek ureditve meje ustavil, postopek evidentiranja meje nadaljeval in se bo kot urejena evidentirala predlagana meja. Tožnik in tožnica sta na podlagi toženkinega poziva vložila predlog za sodno ureditev meje, prvostopenjski organ pa je zaradi sproženega sodnega postopka dne 24. 6. 2016 postopek prekinil. Iz listin v spisu izhaja, da je bil ta postopek s sklepom N 44/2016 z dne 4. 5. 2017 ustavljen, kar med strankama prav tako ni sporno.
14. Glede na opisano dejansko stanje je toženka po presoji sodišča pravilno uporabila šesti odstavek 39. člena ZEN in kot urejeno evidentirala predlagano mejo, saj iz dikcije citiranega pravila jasno izhaja, da gre za zakonsko fikcijo in torej glede na ustavitev nepravdnega postopka drugačno ravnanje sploh ni možno.2 Iz ZEN jasno izhaja, da se sme v katastru evidentirati drugačno mejo od predlagane samo na podlagi izvedenega sodnega postopka. V sodnem postopku namreč sodišče, upoštevaje načelo kontradiktornosti, izvaja vse relevantne dokaze, ki jih predlagajo stranke v zvezi z dokazovanjem poteka meje oziroma o tem, da dejanska meja ne ustreza predlagani, vključno z dokazovanjem z izvedencem geodetske stroke. Številni dokazi, ki jih stranke lahko predlagajo v tem postopku, se lahko tičejo civilnopravnih razmerij, zaradi česar se je zakonodajalec odločil, da je za stranke primerneje, da o poteku meje, ki je po mnenju strank drugačna od predlagane, odloča sodišče. Ker je v zakonu uveljavljena ureditev, da se sporna meja ureja v sodnem in ne v upravnem postopku, se torej v upravnem postopku kot urejena evidentira samo predlagana meja, in sicer, kadar je ta nesporna ali (zaradi ustavitve sodnega postopka določitve meje) velja fikcija, da je nesporna. Predlagano mejo definira 29. člen ZEN, in sicer določa, da elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru (v nadaljnjem besedilu: predlagana meja)...Predlagana meja je torej meja, ki jo v elaboratu predlaga geodet. To mejo pa je toženka v tem primeru evidentirala.
15. Ker je toženka odločala na podlagi šestega odstavka 39. člena ZEN, ji ni bilo potrebno odgovarjati na trditve, da se predlagana meja razlikuje od podatkov zemljiškega katastra, kar trdi tožnik. Tožbeni očitek, da odločbi nimata razlogov o relevantnih dejstvih, je tako neutemeljen. Kljub temu pa je drugostopenjski organ dopolnil prvostopenjsko obrazložitev s tem, da je tožniku pojasnil, zakaj geodet ni uporabil podatkov IDPOS 2116. Predmet obravnave tega postopka je bila namreč parcela 2956 in zamejničenje poteka mej med to parcelo in parcelami 172, 2954, 2961 in 3606. 16. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče sodi, da je v obravnavani zadevi glede na uporabljeno pravno normo relevantno dejansko stanje to, da je bil sodni postopek določitve meje ustavljen. Ker to dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Glede na to tudi ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem tožnika in ni postavilo izvedenca geodetske stroke. Ker je bil sodni postopek ustavljen, namreč v upravnem postopku drugačne meje od predlagane v katastru ni mogoče evidentirati.
K III. točki izreka :
17. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
1 I Up 334/2014 z dne 27. 11. 2014 in v njej našteti sklepi, II Ips 511/2009 z dne 24. 9. 2009 2 Glej tudi IV U 140/2014 z dne 7. 4. 2015